(NE)VARNE SLOVENSKE CESTE

Prometne nesreče vedno hujše, policisti pa hvalijo voznike

Mihael Korsika
13. 7. 2022, 19.29
Deli članek:

Prehitevanje po desnem voznem pasu, dolgotrajnejša vožnja po prehitevalnem pasu in prekratka varnostna razdalja spadajo med vsakodnevne prizore na slovenskih avtocestah. Kljub temu policija ocenjuje, da se je kultura voznikov na avtocestah z leti nekoliko izboljšala.

Šimen Zupančič
Prva, ljubljanska enota avtocestne policije je začela delovati junij lani.

Avtocestno omrežje

Slovenski avtocestni križ obsega pet avtocest in pet hitrih cest, katerih skupna dolžina znaša 603,16 kilometra. Na avtocestah velja omejitev hitrosti 130 kilometrov na uro, na hitrih cestah pa 110 kilometrov na uro.

Na slovenske avtoceste so se v letošnjem poletju po dveh koronskih poletjih vrnile trume domačih in tujih turistov. Prizori nestrpnega prehitevanje po desnem voznem pasu, dolgotrajnejša vožnja po prehitevalnem pasu in vožnja ob nevarno kratki varnostni razdalji spadajo v kategorijo vsakodnevnih praks na avtocestah. Zaradi višjih hitrosti so hujše tudi posledice prometnih nesreč, ki lahko povzročijo večurne zastoje.

Po desetletju opozoril stroke, da Slovenija nujno potrebuje avtocestno policijo, saj je bila tudi ena izmed redkih držav EU, ki takšne enote ni imela, je 1. marca lani Uprava avtocestne policije s sedežem v Postojni vendarle začela delati.

Prva specializirana enota avtocestne policije je bila ustanovljena junija lani v Ljubljani, preostale tri enote – Maribor, Celje in Koper – pa so začele delovati v prvi polovici letošnjega leta. V okviru avtocestne policije je po navedbah Generalne policijske uprave trenutno zaposlenih 77 policistov.

Še vedno preveč nestrpnih voznikov

»V splošnem lahko rečemo, da se je kultura voznikov z leti nekoliko izboljšala,« ocenjujejo na policiji, a ob tem poudarjajo, da še vedno preveč posameznikov s svojo nestrpno vožnjo ogroža druge udeležence. Upoštevanje cestnoprometnih pravil, prometne signalizacije, razmer na cesti, predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu, lahko prepreči marsikatero nesrečo,« pravijo na policiji.

Čeprav so vozniki, ki kljub praznemu desnemu voznemu pasu vozijo po levem prehitevalnem pasu, vsakodnevna praksa na avtocestah, pa policija pri svojem delu ne zaznava povečanega števila prijav vožnje po levem prometnem pasu, kot to ni dovoljeno.

»Pojavljajo se posamezni primeri, ko zaradi gostote prometa tovornih vozil vozniki prehitevajo več tovornih vozil zaporedoma, kar lahko povzroči zmanjšanje pretočnosti tudi na levem prometnem pasu,« pojasnjuje tiskovna predstavnica Generalne policijske uprave Maja Ciperle Adlešič.
Od ustanovitve uprave avtocestne policije do 10. junija letos so policisti skupno izdali 624 glob zaradi daljše vožnje po prehitevalnem pasu, letos so izrekli 284 takšnih glob.

Letos hujše posledice nesreč

Po dveh koronski letih, ko so na prometne tokove in »migracije« turistov močno vplivale različne omejitve v povezavi z ukrepi proti širjenju okužb z novim koronavirusom, se je letos na avtoceste vrnil gost promet.

Na avtocestah se je do 10. julija zgodilo 723 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju le ena manj. Čeprav je letos število prometnih nesreč na avtocestah primerljivo z lanskim, so posledice občutno hujše.

Letos je na avtocestah umrlo 15 udeležencev prometnih nesreči, lani v tem času pet. Občutno več je bilo tudi hudo telesno poškodovanih. Lani se je do 10. julija na avtocestah hudo poškodovalo 15 ljudi, letos pa je hude poškodbe v prometnih nesrečah dobilo 30 ljudi. Lahko poškodovanih je bilo letos 224 ljudi, lani v enak času 147.

PGD Trebnje
Policisti imajo na kraju nesreče dostikraT opravka z zijali, vozniki, ki zaradi opazovanja dogajajo dodatno upočasnjujejo vožnjo ter ovirajo promet in delo.

Do 10. julija se je letos na hitrih cestah zgodilo 115 prometnih nesreč, lani 110. Hitre ceste so letos terjale eno smrtno žrtev in eno hudo telesno poškodbo, lani v enakem času nismo zabeležili nobene smrtne žrtve oziroma hude telesne poškodbe. »Iz podatkov je razvidno, da so posledice prometnih nesreč na avtocestah bistveno hujše,« ugotavlja policija.

Avto-moto zveza Slovenije je ob začetku poletja napovedala rekordno gnečo na slovenskem avtocestnem križu. Od 1. junija do 10. julija se je kljub povečanemu prometu zgodilo manj nesreč (181) kot v enakem lanskem obdobju (206), a so imele prometne nesreče v tem času hujše posledice.

Letos je na avtocestah umrlo šest udeležencev, lani dva. Hudo telesno poškodovanih je bilo letos šest ljudi, lani štirje. V primerjavi z lansko prvo polovico poletja je bilo manj le lahko telesno poškodovanih, saj jih je bilo letos 47, lani 63.

Hitrost, telefon in varnostni pas

Avtocestna policija je v času delovanja izrekla skupno 21.852 glob in 5910 opozoril. Najpogosteje so voznike kaznovali zaradi »pretežke noge« (5122 prekoračitev dovoljene hitrosti ) in telefoniranja med vožnjo (2425 kršitev).

Če prvi dve kršitvi predstavljata vsakodnevno prakso na slovenskih avtocestah, pa je presenetljiva tretja najpogostejša kršitev. Policisti so na avtocestah, kjer je največja hitrost omejena na 130 kilometrov na uro, ugotovili kar 1379 primerov neuporabe varnostnega pasu. Četrta najpogostejša kršitev je prav tako stalnica na avtocestah – nezadostna varnostna razdalja (1373 kršitev).

Avtocestni policisti so pri svojem delu odkrili tudi 794 kršitev voznikov tovornih vozil s področja časa vožnje, počitkov in uporabe tahografa.