sodobna mobilnost

Brez kolesarskih stez ni varnosti, vsi udeleženci bolj previdni

Andraz Zupancic
4. 6. 2022, 07.08
Deli članek:

Sodobna mobilnost narekuje tudi širšo uporabo koles, naj bo to v prostem času ali kot osnovno prevozno sredstvo predvsem v mestnih področjih. Za to in večjo varnost pa je treba zgraditi tudi ustrezno infrastrukturo, kjer Slovenija ponekod še vedno peša, a se stanje izboljšuje.

Sašo Švigelj
Ponekod kolesarska infrastruktura ni ustrezna, vendar se stanje izboljšuje.

Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu je zelo pomemben tako imenovani trikotnik prometne varnosti: cestna infrastruktura, vozila in udeleženci v prometu. Na eni strani torej vzgajati ljudi in jih učiti strpnosti, na drugi pa pametno in logično graditi kolesarske poti in steze. Sicer poznamo tri klasifikacije kolesarskih voznih površin: kolesarska pot je javna cesta, ki je namenjena prometu koles pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste. Kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto in je namenjen prometu koles ter koles s pomožnim motorjem. Kolesarska steza pa je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena drugače, namenjena pa je prometu koles in koles s pomožnim motorjem; pogosto se pojavlja v kombinaciji s pločnikom.

Do tukaj vse lepo in prav, saj se Slovenija trenutno ponaša s 4069 kilometri kolesarskega omrežja, od tega je 3572 kilometrov državnih kolesarskih povezav DKP in 497 kilometrov kolesarskih površin, ki niso del DKP.

Porabljenega že veliko denarja

Za  gradnjo kolesarskih povezav, kamor so zajeti le samostojni kolesarski projekti, in ne rekonstrukcije in obnove, v katere je bila zajeta tudi gradnja kolesarke infrastrukture, je bilo v Sloveniji od leta 2012 do konca maja 2022 porabljenega 35,5 milijona evrov proračunskega denarja, 15 milijonov evrov evropskih sredstev ter 500 tisoč evrov sredstev občin. Direkcija za ceste vzdržuje državne kolesarske povezave, lokalne skupnosti pa skrbijo za vzdrževanje in upravljanje občinskih oziroma mestnih kolesarskih povezav.

Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, že dlje časa izpostavlja, da so dolgotrajno k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološko izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno zahtevnejši. »Vsekakor je izjemnega pomena, da sena infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest ter odpravljanj kritičnih mest.«

Sašo Švigelj
Mnogim voznikom ni mar za kolesarsko stezo.

Nekaj nejasnih točk, ki zahtevajo previdnost

Tukaj pa se običajno zatakne. Nekako v naglici so nastale številne kolesarske poti in steze, ponekod speljane vse prej kot jasno in varno. Na Hradeckega ulici v Ljubljani je na primer kolesarska steza zarisana s črtami, vendar je na enakem nivoju kot vozišče, kjer se pojavljajo konflikti med kolesarji in vozniki motornih vozil. Tudi tukaj zadeve niso povsem jasne, opozarjajo v Motoreviji AMZS. Kako ravnati pri srečevanju z drugimi vozili, ko je pred voznikom kolesar, in kje voziti? Ministrstvo za infrastrukturo pojasnjuje, da morajo vozniki motornih vozil voziti ob kolesarskem pasu, in na kolesarski pas – če s tem ne ogrožajo kolesarja – zapeljati le, ko jim nasproti pripelje vozilo in vozišče ni dovolj široko za srečevanje. Na drugi strani pa je kolesarski pas na cestah, na katerih je od prometnega pasu ločen s prekinjeno vzdolžno označbo, namenjen tudi prometu drugih vozil. Morajo torej vozniki avtomobilov voziti po sredini ceste in se nasproti vozečim umikati na kolesarski pas ali morajo voziti po kolesarski stezi in se kolesarjem umikati na sredino ceste? Po logični razlagi velja prvi del, torej se lahko na kolesarski pas voznik avtomobila le umakne.  

Kolesarji so dolžni voziti po kolesarskih površinah na vozišču ali ob njem. Če kolesarskih površin ni (razen na večprometnih cestah, avtocestah in hitrih cestah), morajo voziti po desnem smernem vozišču. Od roba cestišča se morajo voziti na takšni oddaljenosti, da promet poteka varno in nemoteno.

Na Njegoševi ulici v Ljubljani, v križišču z Bohoričevo, pa smo ujeli še eno cvetko. Kolesarska steza, obarvana z drugačno barvo, da je čim vidnejša, seka smer vožnje vozilom, ki zavijajo z Njegoševe poldesno na začetek Šmartinske ceste. Tu je potrebna velika pazljivost prav vseh udeležencev v prometu in veliko strpnosti ter razumevanja. Nekaj, česar nam v zadnjih letih tudi na cestah vedno bolj primanjkuje.

Kljub temu se pri izgradnji kolesarske infrastrukture stvari izboljšujejo. Trenutno je v gradnji v okviru DKP 225 kilometrov kolesarskih površin (na 87 kilometrih dela potekajo, 138 kilometrov je v postopku izbire izvajalca gradnje, dela pa so končana na nadaljnjih 246 kilometrih).