kratki roki

Bodo zavodi ostali brez koncesij in dnevnih centrov za starejše?

Dženana Kmetec/Štajerski tednik
3. 6. 2022, 04.36
Deli članek:

Za dokončanje gradnje dnevnih centrov in začasnih namestitev za starostnike je država socialnovarstvenim zavodom, ki so bili lani uspešni na razpisu React, določila precej kratke roke.

Profimedia
Brez dodatnega denarja in podaljšanja časovnih rokov bodo uporabniki prikrajšani za nujno potrebne izboljšave in nove storitve.

Do konca letošnjega leta morajo pridobiti uporabno dovoljenje, čeprav se nekateri s potencialnimi izvajalci šele dogovarjajo in pogajajo. Prav zato pristojno ministrstvo pozivajo, naj roke podaljša in zaradi dviga cen v gradbeništvu zagotovi dodatni denar. Po nekaterih ocenah bi potrebovali vsaj še tri mesece in 17,6 milijona evrov.

Lani je država s pomočjo lastnih in evropskih sredstev podelila več deset milijonov evrov za izboljšanje bivalnega okolja starostnikov. S podeljenimi koncesijami so upali na 1100 novih mest v domovih upokojencev. Razpis se je zaključil junija 2021, gradnja pa bi morala biti dokončana do konca letošnjega leta. Marsikje, med drugim tudi na Hajdini, še vedno niso izpeljani niti vsi birokratski postopki, kar je začetek gradnje precej oddaljilo od prvotnih načrtov. Apele za spremembo terminskih planov so izbrani koncesionarji že večkrat posredovali državi.

Bodo tistim, ki ne bodo dokončali gradbenih del, odvzeli koncesije?

Skladno s sklenjeno pogodbo o koncesiji se koncesionarju rok za začetek opravljanja koncesije sicer lahko podaljša iz objektivnih razlogov, na katere sam ni mogel vplivati. »V tem primeru mora predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v zamudi zaradi objektivnih razlogov, nov terminski plan in novo garancijo za dobro izvedbo posla. Če koncedent presodi, da so razlogi za zamudo upravičeni in da je koncesionar naredil vse, kar je v njegovi moči, da do zamude ne bi prišlo, izda odločbo, s katero začetek opravljanja koncesije podaljšamo. Po izdani odločbi koncesionar in koncedent skleneta še aneks k pogodbi o koncesiji, v katerem je določen nov datum začetka opravljanja koncesije. V primeru, da je koncesionar v zamudi pri izvajanju terminskega plana več kot 90 dni in ne izkaže objektivnih razlogov za zamudo, koncedent začne postopek odvzema koncesije,« so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Morebitno podaljšanje rokov je torej mogoča opcija, a mora z njo soglašati Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Skupnost: Časa in denarja je premalo

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da prekratki roki za dokončanje del ter visoka rast cen gradbenega materiala in storitev ogrožajo izvedbo vseh omenjenih projektov. »Petindvajset socialnovarstvenih zavodov, ki so sodelovali v anketi, za dokončanje zastavljenih projektov potrebuje najmanj tri dodatne mesece in približno dodatnih 17,6 milijona evrov. Glede na investicijsko dokumentacijo naj bi se cene dvignile za približno četrtino. Brez podaljšanja roka in dodatnega denarja bodo nekateri zavodi prisiljeni odstopiti od načrtovanih vlaganj, uporabniki pa bodo prikrajšani za nujno potrebne izboljšave in nove storitve,« je dejal Denis Sahernik, sekretar skupnosti. Vse daljši dobavni roki in odstopi izvajalcev od že sklenjenih pogodb so realnost, s katero se redno srečujejo. Posledično nekateri ne bodo pravočasno dokončali zastavljenih projektov. »Ker bi v tem primeru morali vračati pridobljen denar, jih to postavlja v finančno izredno tvegan položaj,« je opozoril Sahernik.

Podaljšanje rokov le ob soglasju SVRK

»Podaljšanje rokov za izvedbo projektov je mogoče na podlagi spremenjenih okoliščin in višje sile oziroma izjemnih okoliščin, vendar zgolj do skrajnih rokov, določenih v razpisu. Primer takšne višje je sile na primer epidemija covida-19, vendar pa je za takšno odobritev treba pridobiti odločitev o podpori za spremembo javnega razpisa,« so pojasnili na socialnem ministrstvu. Ali bodo roke podaljšali ali ne, niso povedali, dodali pa so, da so upravičeni zavodi večinoma že izvedli postopke javnega naročanja in pridobili ponudbe za izvedbo del. Ponekod dela že izvajajo, nekaterim se je z izvajalci uspelo dogovoriti za sprejemljivo ceno ali pa so še v postopku pogajanj. »V večini so zavodi pridobili ponudbe, ki so v okviru razpoložljivih sredstev oziroma nekaj nad njimi, kar rešujejo bodisi iz lastnih prihrankov bodisi s krediti. V okviru proračuna dodatnega denarja za sofinanciranje teh projektov nismo načrtovali in jih brez dodatnih prerazporeditev tudi ni na voljo,« so o morebitnem zagotavljanju dodatnega denarja za začasne namestitve in dnevne centre odgovorili s pristojnega ministrstva.

Štajerski tednik
Črpanje denarja na Ptuju ni ogroženo, zagotavljajo v tamkajšnjem domu upokojencev.