Kje najti nove delavce?

»Če ne bomo začeli ceniti turističnega delavca, bo pač manko tega kadra«

Antun Katalenić
17. 4. 2022, 07.38
Deli članek:

Letošnja poletna turistična sezona bo prvi pravi preizkus za panogo, ki je med pandemijo ostala brez kopice delavcev in delavk. S podobnimi težavami se soočajo tudi druge panoge.

Igor Napast
Mladim dela v gostinstvu niso več tako zanimiva kot nekoč.

STA
Predsednik OZS Branko Meh bi nove delavce poiskal na zavodu.

Strokovno težko opravičljiva opustitev obvezne nošnje mask v zaprtih prostorih označuje novo fazo pandemije koronavirusa, fazo, ko ta ne predstavlja več tolikšne grožnje za zdravje prebivalstva, da bi se bili pripravljeni še odrekati stvarem. V tej fazi, kjer se skoraj v celoti ponovno odpira tudi gospodarstvo, vključno s panogo, ki je bila bržkone najbolj prizadeta, torej turizmom, se v vseh sektorjih podjetja soočajo s pomanjkanjem delavcev.

Rekordno nizka brezposelnost

Povpraševanje delodajalcev v panogi turizma in gostinstva se je po poročanju STA od leta 2015 podvojilo in slišati je, da bi jim lahko letos poleti primanjkovalo petnajst odstotkov kadra. O težavah z iskanjem kadra po raziskavi Zavoda RS za zaposlovanje poroča kar 61,2 odstotka delodajalcev v gostinstvu in turizmu z vsaj desetimi zaposlenimi, kar pomeni, da imajo več tovrstnih težav le v kmetijstvu (77,4 odstotka) in gradbeništvu (62,1 odstotka). Predsednik obrtne zbornice Branko Meh je v pogovoru za Svet24 potrdil, da vlada pomanjkanje delavcev v vseh branžah, luknje v kadru pa bi pri OZS zakrpali z delavci na zavodu za zaposlovanje. Tam je trenutno najmanj brezposelnih od leta 2008, skupno nekaj več kot 60 tisoč.

Težava dolgotrajno brezposelnih

A kot poroča STA, se s padanjem brezposelnosti obenem slabša struktura brezposelnih oziroma se povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, ki jih je letos že 56 odstotkov. Dolgotrajno brezposelni so tisti, ki so brez dela vsaj leto dni, na zavodu pa imajo tudi več takih, ki so v evidenci celo od pet do deset let. Po besedah generalnega sekretarja zavoda Mitje Bobnarja namreč večina brezposelnih, več kot 80 odstotkov, ni neposredno zaposljiva, temveč potrebujejo dodatno obravnavo in veliko pomoči svetovalcev, da se bodo lahko znašli na trgu dela. Med njimi so starejši, mladi brez izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri trg ne povprašuje, ter invalidi, ki potrebujejo posebne prijeme, je pojasnil. Pri OZS so kakopak pripravljeni le v delu sprejeti takšno interpretacijo podatkov, saj Meh opaža, da »v praksi« v nezanemarljivi meri prihaja do izkoriščanja teh socialnih pravic in pomoči. Kot pravi Meh, pri OZS zagovarjajo višje neto plače, pri čemer menijo, da so v Sloveniji previsoki prispevki za delo.

Dodatne obremenitve

STA
Kristijan Lasbaher, predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, poziva k podpisu nove kolektivne pogodbe.

Pomanjkanje delavcev v teoriji pomeni, da imajo obstoječi delavci boljša pogajalska izhodišča za izboljšanje plač in/ali delovnih pogojev. V praski, kot pravi Kristijan Lasbaher, predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, v lastni panogi opaža, da trenutna situacija pomeni, da so delavci ob pomanjkanju nove delovne sile dodatno obremenjeni. »Če ne bomo začeli ceniti turističnega delavca, če ne bomo dali boljših delovnih pogojev, če ljudi ne bomo zaposlovali, bo pač manko tega kadra,« sporoča Lasbaher, ki opozarja, da celoten sistem šepa že od gostinskih šol dalje, kjer ni več zanimanja mladih za ta poklic, izjemno slabo plačana pripravništva pa po njegovem mnenju tako že opozarjajo tiste, ki se odločijo za ta poklic, da se njihovo delo ne ceni dovolj. V komunikaciji s socialnimi partnerji so redno soočeni z neposluhom, saj se še vedno niso začeli pogovarjati o novi kolektivni pogodbi. »V tem trenutku se vsa turistična podjetja borijo za gostinski kader, kradejo si ga med seboj. Natakarjev in kuharjev ni,« situacijo dramatično opisuje sindikalist. Stanje, ki je bilo že prej klavrno, je pandemija še poslabšala, ko so mnogi zapustili panogo in poiskali (boljše plačane) službe v drugih sektorjih.

Rešitev v tujcih?

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, ugotavlja, da bodo trenutne razmere pomenile, da bo najverjetneje »posledično v slovenskem turizmu zaposlenih še več tujcev, kar se bo zgodilo tudi v drugih državah. Po podatkih posameznih držav bo ponekod obseg tujih delavcev v turizmu zelo visok; za Avstrijo napovedujejo 50 odstotkov, za Švico 44 odstotkov.«

Med turističnimi delavci v navedenih državah je najti tudi nemalo Slovencev, ki so ugotovili, da za enako delo lahko dobijo mnogo boljše plačilo. Kot ugotavljajo vsi sogovorci, Slovenija niti ni več zanimiva delavcem iz Bosne in Hercegovine ali Srbije, ki so se tradicionalno zaposlovali v teh panogah. Če kaj, mnogim Slovenija služi le kot »odskočna deska« za evropski trg delovne sile. Pri OZS zato menijo, da bi odgovorni morali sprejeti zakonodajne spremembe, ki bi zahtevale od tujega delavca, da vsaj dve, tri leta ostane pri istem delodajalcu. Na naše vprašanje, ali takšna ureditev ne ustvarja okoliščin za že neštetokrat slišano zgodbo o izkoriščanju tuje delovne sile, Meh odgovarja, da imamo inšpekcije, ki so pristojne za nadzor, zaradi visokih kazni, ki grozijo kršiteljem, pa zato ne verjame, da bi si delodajalci upali izkoriščati svoj položaj. Meh dodaja, da je proti izkoriščanju.

Bobo
Bodo letos nekateri turistični obrati morali celo zapreti vrata?

Neznane vode

V primerjavi z gradbeništvom in prevozništvom, kjer neznanje slovenskega jezika ne predstavlja tako zelo visoke ovire, pa je v turizmu in gostinstvu drugače, zato ni lahko vključiti delavca iz tretje države v delovni postopek. Po črnem scenariju lahko trenutne razmere privedejo do tega, da bodo nekatera podjetja morala preprosto zmanjšati obseg dela, če ne bo koga, ki bi delal. In kaj to pomeni za prihodnost? Morebiten nov jesenski val epidemije, kjer bodo podjetja dodatno soočena s pomanjkanjem zaposlenih zaradi bolezni, bo privedel slovensko gospodarstvo v neznane vode. Običajni ljudje lahko iz tega stanja izidejo kot zmagovalci z boljšimi delovnimi pogoji ali pa kot poraženci, če bodo morali na svoja ramena prevzeti dodatno delo.