Težave v gradbeništvu

Investitorjem se zaradi dvigov cen v gradbeništvu podirajo načrti

Srečko Klapš / Večer
5. 4. 2022, 18.14
Deli članek:

Višje cene materialov povzročajo težave tudi gradbenikom, zato se nekateri zavarujejo s klavzulami o polovični razdelitvi bremena višjih cen od tistih, ki so pogodbeno dogovorjene.

dreamstime
Cene nekaterih surovin so se v primerjavi z lani podvojile.

Pritiski na cene energentov, surovin in logističnih stroškov stiskajo tudi gradbeno panogo, še posebno v primerih že sklenjenih pogodb. Zato v gradbeni industriji menijo, da podpisane pogodbe z investitorji ne morejo biti več na prvotni cenovni ravni. Opozarjajo tudi, da tolikšnega dviga cen niso pričakovali, saj se je na primer cena armaturnega jekla zvišala za več kot sto odstotkov, cena plina, ki ga uporabljajo v asfaltnih bazah, pa se je s 15 evrov za megavatno uro povzpela prek 200 evrov.

Les dražji za 250 odstotkov

Vrednost opravljenih gradbenih del na mesec je bila januarja letos v primerjavi z lanskim decembrom višja za kar 14,8 odstotka. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah pa je bila višja celo za 30 odstotkov, pri čemer je bila na stanovanjskih stavbah višja za 17,7 odstotka, na nestanovanjskih pa za 26,3 odstotka.

V precepu in finančnih stiskah so tudi zasebni investitorji, ki v teh časih gradijo svoje nepremičnine. Bralka Večera čaka na gradbeno dovoljenje za postavitev montažne hiše in trepeta, ali se bo zaradi zvišanja cen njena finančna konstrukcija podrla. Hišo je naročila pri Lumarju, kjer so ji že pri podpisu pogodbe pojasnili, da bodo ob morebitnem povišanju gradbenega indeksa za več kot deset odstotkov na koncu obračunali višjo ceno, in sicer bo vsak nosil polovični znesek povišane cene. Indekse za obračun razlike v ceni gradbenih storitev mesečno izračunava GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Sestavljen je iz 50 vrst gradbenih del (zidarska dela, inštalacijska dela, zaključna dela, tako v stavbah kot tudi v gradbenih inženirskih objektih ...). Ker je bralka še v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja in drugih soglasij, ki jih potrebuje, kar bo izvedbo njene investicije še podaljšalo, se boji, da se bo gradnja zanjo krepko podražila.

V Lumarju sicer pojasnjujejo, da se zadnje leto soočajo z ekstremnim dvigom cen vseh materialov, najbolj pa lesa, izolacijskih materialov in jekla. Dvigi cen materialov so bili med 30 in 200 odstotki ter za več kot 250 odstotkov v primeru lesa. Na vprašanje, kako blažijo vplive in ali bodo dvig cen prenesli na kupce, odgovarjajo, da z dolgotrajnimi partnerji in dobavitelji iščejo rešitve, da bi ublažili neugodne vplive in ohranjali stabilnost dobav: »Če smo mislili, da smo imeli lani izredno situacijo, lahko rečemo, da je od vojne v Ukrajini stanje bistveno hujše. Tako smo precejšne dvige cen žal morali prenesti tudi na cene hiš, ob čemer nismo sledili realnemu dvigu cen materialov, ki je še višji. Pri starih pogodbah smo dvige cen delno prenesli na kupce, pri novejših pa cene usklajujemo v skladu z indeksom za obračun razlike gradbenih materialov Gospodarske zbornice Slovenije,« razloži direktor in solastnik podjetja Lumar Marko Lukić.

Kljub kriznim razmeram, ki bodo vplivale na poslovne številke, gre Lumarju na roko tudi dejstvo, da kupci v nepremičnini vidijo varno in stabilno naložbo. Tako lani kot letos beležijo večje povpraševanje po skoraj ničenergijskih hišah. Temu je sledila tudi prodaja, ki je bila lani najboljša v vsej zgodovini podjetja. Prodaja v letošnjem prvem četrtletju pa je celo boljša glede na prodajo v enakem obdobju lani.

»Na globalne cene surovin nimamo vpliva«

Težave v dobavnih verigah, ki so povzročile zvišanje cen osnovnih surovin in polizdelkov, je ukrajinska kriza še poglobila, ugotavlja direktor podjetja AJM Trivo Krempl: »Cene surovin in polizdelkov so se povečale povprečno za 30 do 35 odstotkov. V nekaterih primerih pa so se celo podvojile.« Ob tem doda, da so vezani na dobave materialov predvsem iz Nemčije in Avstrije, zato ne čutijo neposrednega vpliva vojnih razmer na vzhodu, razen pri dobavah sibirskega macesna, ki ga uporabljajo za izdelavo lesenih oken. Neugodne vplive na poslovanje blažijo v stalnem dialogu z dobavitelji. Kjer je bilo mogoče, so povečali zaloge.

»Žal pa na globalne cene surovin nimamo vpliva. Zato bomo morali za vzdržnost poslovanja del povečanja cen prenesti v cene svojih izdelkov. Pri že pridobljenih pogodbah in poslih bomo izdelke dobavili po cenah, kot so bile dogovorjene v pogodbah,« še zagotavlja Krempl. Kljub koronakrizi in negotovosti na trgih so v podjetju AJM poslovali uspešno s stalnim višanjem prihodkov. Letos zato načrtujejo okoli triodstoten dvig prihodkov, saj je prodaja tako v Sloveniji kot v tujini dobra. Za zdaj imajo dovolj naročil, zato bodo predvsem v proizvodnji in montaži še zaposlovali.

Smernice za javna naročila

Drastičen dvig cen vpliva tudi na izvedbo javnih naročil, ki jih izvajalci del ne bodo mogli v celoti prevzeti. Še posebno je to problematično pri višjih javnih naročilih, kjer po besedah Gregorja Ficka, direktorja Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, nekateri investitorji ne odstopajo od dogovorjenih pogodb in proračunov, četudi obligacijsko pravo določa, da je treba upoštevati podražitve, višje od deset odstotkov. Zato z zbornice pozivajo direktorat za javna naročila, naj posreduje navodila, kakšni naj bodo novi javni razpisi. Pričakujejo tudi smernice, kako valorizirati cene in dopolniti pogodbe. Ob čemer vidijo le dve možnosti; dogovor o dodatnem plačilu zaradi povišanja cen ali v skrajnem primeru odstop od pogodb, kar bi lahko podaljšalo izvedbo nekaterih javnih infrastrukturnih projektov.