Energetska kriza, ki pesti svet že več mesecev, je z vojno v Ukrajini dobila velik pospešek. Rasti cen energentov v kratkem ni videti konca, ob vsem dogajanju pa je marsikoga že zgrabila panika. Prizori, kako si Slovenci tik pred zadnjimi podražitvami pogonskih goriv ustvarjajo enormne zaloge, vzbujajo skrbi, da bi to privedlo do pomanjkanja bencina ali dizelskega goriva, a odgovorni zagotavljajo, da smo še daleč od tega scenarija.
Ko kupite liter bencina, gre 23 odstotkov tega zneska za trošarino. Če temu dodamo 18,03 odstotka DDV, je delež države pri vašem nakupu že 41-odstoten.
Tako kot vse podražitve tudi te disproporcionalno prizadenejo najšibkejše. Tako imenovani solidarnostni dodatek za omilitev posledic podražitve energentov, v vrednosti 150 evrov, ki ga je vlada odobrila konec februarja, bo le obliž na rane, še posebno ker si ga srečni prejemniki lahko obetajo šele 15. aprila, ali drugače rečeno, dober teden pred državnozborskimi volitvami. Vlada se je tako, namesto da bi državljanom pomagala takoj, odločila plačilo izvesti naknadno, ko jim bo politično to bolj ustrezalo. Še več, v Zakonu o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov se izplačilo le posredno pogojuje s prihodki gospodinjstva, tako da bodo do pomoči upravičeni celo nekateri ministri vlade, ne pa tudi vsi na socialnem robu.
Nezadržna rast
Navadni državljani bodo morali zdaj plačevati še podražitve zaradi sankcij Zahoda proti Rusiji, načrtovana diverzifikacija dobave plina, ki jo je v torek napovedala Evropska komisija, pa lahko potrošnike dodatno skrbi. Odgovor Bruslja na pretirano odvisnost EU od Rusije predvideva uvoz utekočinjenega zemeljskega plina od neruskih dobaviteljev, krepitev količin biometana in obnovljivih virov energije ter hitrejše zmanjševanje uporabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji. Vsi ti ukrepi bodo neizbežno vodili v podražitve.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala državljane k varčevanju z energenti, da se bo lahko Evropa hitreje osamosvojila od ruskega plina, nafte in premoga. K temu lahko pripomore vsak, je dejala v jutranji oddaji na nemški televiziji ZDF. Tako se odgovornost in cena energetske krize znova prenašata na navadne ljudi po principu: ne sprašujte se, kaj lahko država stori za vas, temveč kaj lahko vi naredite za državo. Država ima sicer v rokah orodje za začasno zamrznitev cen, vprašanje pa je, v kolikšni meri bi ga bila pripravljena uporabiti. Na bolj ekstremni strani spektra ukrepov je uporaba določil iz zakona o kontroli cen, s čimer bi vlada lahko omejila cene pogonskih goriv za določen čas, milejši ukrep, ki bi pripomogel k blaginji ljudi, pa je znižanje davkov ali trošarin.
Nižanje trošarin
Trošarine in DDV predstavljajo pomemben prihodek za državo, zato bi njihovo zniževanje vodilo k zmanjšanju proračuna.
Slednje je vlada že sprejela konec februarja, ko je znižala trošarine od neosvinčenega bencina, plinskega olja za pogonski namen, plinskega olja za ogrevanje in zemeljskega plina za ogrevanje. Z izdano uredbo se je tako trošarina za bencin znižala z 0,37701 na 0,35901 evra/liter. Ta ukrep velja do 30. aprila 2022. To pomeni, da gre, ko za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odštejete 1,56 evra, 23 odstotkov tega zneska za trošarino, ali drugače rečeno, v državni proračun. Če temu dodamo 18,03 odstotka davka na dodano vrednost, je delež države pri vašem nakupu že 41-odstoten, k temu pa je treba dodati še manjše prispevke in takse. Pred zadnjim nižanjem trošarin in skokovito rastjo cen je seveda vaš prispevek državi ob nakupu goriva dosegal še višje deleže in je tudi presegal polovico. Poleg rastoče nabavne cene končno ceno določajo marže. Če gre glede tega verjeti Trgovinski zbornici Slovenije, ki sicer rada številke po potrebi prilagodi oziroma olepša, je marža ponudnikov okoli osem centov na liter in kot taka nižja od evropskega povprečja.
Padec cen samo v teoriji
Če bi se država hotela odreči velikim prilivom v državno blagajno, bi lahko ceno spustila pod en evro na liter, ki je veljal za normo v začetnih mesecih pandemije, mesecih nizkih cen nafte in naftnih derivatov na globalnem trgu. Kaj takšnega seveda ob trenutnih javnofinančnih obetih ne pride v poštev, saj bi ne nazadnje za seboj pustilo luknjo v proračunu. Pa vendar, tistih 150 evrov, ki jih boste nekateri prejeli na račune, je trenutno vrednih kot 96 litrov bencina, do sredine aprila pa najverjetneje še bistveno manj. Ali drugače rečeno, z nakupom 234 litrov bencina zdaj boste samo s trošarinami in davki vrnili teh 150 evrov v državno malho.
