Slovenska politika na zatožni klopi

Kdo so slovenski politiki, ki so se doslej znašli na zatožni klopi?

S.S.
7. 3. 2022, 20.30
Deli članek:

Poslanska skupina SAB je nedavno predstavila predlog dopolnitve zakona o volitvah v državni zbor. Vsak, ki je obsojen za kaznivo dejanje, po mnenju Alenke Bratušek ne sme kandidirati na volitvah za katerokoli funkcijo. Kdo so slovenski politiki, ki so se doslej znašli na zatožni klopi? Kako so se primeri končali? Iz arhivov smo izbrskali nekatere sodne primere, ki so v javnosti dvigali največ prahu.

sta
Srečko Prijatelj
Župani na sodišču
Na zatožni klopi se je znašlo tudi več županov, med njimi najpogosteje ljubljanski Zoran Janković, nekdanji koprski Boris Popovič in nekdanji mariborski Franc Kangler. Proti Kanglerju je bilo podanih več kot 20 kazenskih ovadb, nobena od njih pa se ni končala z obsodilno sodbo.

Prvi poslanec v zgodovini samostojne Slovenije, ki je pristal v zaporu, je bil Srečko Prijatelj (SNS) zaradi izsiljevanja podjetnika Marjana Mikuža in nezakonite posesti orožja, obsojen na tri leta zapora. Med prestajanjem so ga obsodili še za podkupovanje pri poslih z zemljišči na Orleški gmajni. Obsojen je bil na enotno kazen šest let zapora, svoboden je od oktobra leta 2014.

Tudi Prijateljev šef, prvak SNS Zmago Jelinčič, je znan po bitkah s sodnimi mlini. Jelinčič, Andrej Šiško in Matjaž Jerič naj bi v začetku devetdesetih let sodelovali pri poskusu umora Milana Klementa. Ta je 11. avgusta 1992 v Brestanici pri Mariboru pod avtomobilom našel eksplozivno napravo, ki naj bi jo po nareku poslanca in prvaka SNS tja namestila Šiško in Jerič. Slednja sta bila junija 2007 pravnomočno spoznana za kriva, Jelinčič pa oproščen.

Jelinčič se je sicer večkrat znašel v sodnih postopkih. Med drugim so mu tožilci brez uspeha očitali promet z orožjem, ker je doma hranil revolver hrvaške osamosvojitvene vojne, ki naj bi ga njegovemu bratu podaril razvpiti general Janko Bobetko. Sodili so mu tudi zaradi žaljivk, ko je o državnem tožilcu Jožetu Levašiču dejal, da mu ne bi dal čuvati narisanih ovac, a je bil naposled oproščen.

Janez Janša in njegovi poslanci

STA
Janša pred neupravičenim odhodom na Dob v aferi Patria, največji politični aferi pri nas

Trenutno najbolj vroča predkazenska postopka sta proti gospodarskemu ministru in predsedniku stranke Konkretno Zdravku Počivalšku v zvezi z nakupom zaščitne opreme ob izbruhu epidemije covida ter afera SRIFT, ki govori o prevarah na škodo EU, ponarejanju listin in zlorabi položaja pri projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem, v katerega je bila tedaj vpletena tudi nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki na skorajšnje parlamentarne volitve odhaja kot predsednica stranke Naša dežela. Postavlja pa se vprašanje, ali bosta primera zaradi politizacije policije sploh prišla na sodišče.

Oktobra 2013 so višji sodniki pravnomočno zapečatili afero Aquaplus, v kateri se je na zatožni klopi znašel nekdanji poslanec SDS in župan Tržiča Pavel Rupar, obtožen zlorabe položaja, za kar je bil obsojen na eno leto zapora in vrnitev 40 tisoč nezakonito pridobljenih evrov. Zapor je Ruparja v tem primeru doletel tudi zato, ker je bil trikrat prej obsojen pogojno. V zaporu se je Rupar prerodil in zaklel, da se nikoli več ne vrne v politiko.

Tudi njegov strankarski kolega Branko Marinič se je po obsodbi umaknil iz politike. Novembra 2012 so višji sodniki potrdili prvostopenjsko obsodbo takratnega poslanca SDS Mariniča na pogojno kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Tožilstvo mu je očitalo in dokazalo, da je izpit iz nemščine na fakulteti namesto njega opravljal nekdo drug.

Njunega bivšega šefa, prvaka SDS Janeza Janšo, pa postopki ne ganejo kaj prida. V aferi Patria je na Dobu preživel 145 dni, a kot se je kasneje izkazalo, neupravičeno. Zadeva je naposled zastarala septembra 2015. Janša je sicer reden gost sodišč, mnogokrat ga tja pripeljejo njegove žaljive ali lažnive izjave. Pred nekaj dnevi je bil v Celju nepravnomočno obsojen na tri mesece pogojnega zapora z enoletno preizkusno dobo, ker je novinarki nacionalke označil za »prostitutki«. Na celjskem sodišču pa se bo kmalu moral zagovarjati tudi v zadevi Trenta.

Karlovanje poklicnega ministra

»Kar se tiče kazenskih postopkov, to ni kakšen poseben argument za neprimernost mandatarskega kandidata, saj vidimo, da je v postopkih večina slovenskih politikov – vključno z relativnim zmagovalcem volitev. V enem sem še vedno tudi sam, čeprav sem bil na prvi stopnji oproščen,« je januarja 2012 izjavil takratni predsednik Desusa in karierni minister Karel Erjavec.

V mislih je imel pregon zaradi nevestnega dela v službi, ko je kot obrambni minister z načelnikom generalštaba Albinom Gutmanom nakupoval patrie, vendar jima tožilstvo krivde ni uspelo dokazati.

V morda najbolj bizaren sodni spor pa se je Erjavec zapletel z nekdanjo smučarko Špelo Pretnar. Pretnarjeva je proti Erjavcu vložila tožbo zaradi motenja posesti, vsega pa sta bila kriva pralni stroj in omara na skupnem hodniku zgradbe v stari Ljubljani. Epilog: Erjavec je moral umakniti pralni stroj.

Primeri Virant, Thaler, Rop

Gregorja Viranta, nekdanjega ministra za javno upravo, so leta 2011 obsodili na pogojno kazen enega meseca s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa. Vendar ga je višje sodišče decembra 2012 oprostilo.

Zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov je leta 2013 na zatožno klop sedel nekdanji predsednik vlade Tone Rop. Postopki v aferi Sova so se vlekli desetletje, sodili so mu dvakrat. Prvič so ga že pravnomočno obsodili na plačilo 10 tisoč evrov kazni, vendar je sodbo razveljavilo vrhovno sodišče, na drugem sojenju pa je bil Rop očitkov dokončno oproščen.

Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler je februarja 2014 na ljubljanskem okrožnem sodišču priznal krivdo glede očitkov jemanja podkupnine. Dogovor s tožilstvom je bil dve leti in pol vikend zapora, 32.250 evrov denarne kazni in petletna prepoved opravljanja javne funkcije.