Operacija Obala

SDS cilja na družbo Intereuropa, ki ima v lasti več nepremičnin

Primož Cirman/Tomaž Modic/Vesna Vuković, Necenzurirano.si
9. 2. 2022, 16.05
Deli članek:

Več kot desetletje po obdobju Andreja Lovšina, ki je Intereuropo pahnilo na rob stečaja, kadri vladajoče stranke spet trkajo na vrata domačega logističnega velikana.

STA
Z obvladovanjem Intereurope bi vladajoča stranka še pred aprilskimi volitvami prevzela najpomembnejše položaje v državnih podjetjih na Obali.

Rekordno poslovanje Intereurope Skupina Intereuropa je v prvih devetih mesecih lani ustvarila 129,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Načrte so presegli za devet odstotkov. Prodaja se je najbolj povečala na področju interkontinentalnega prometa, predvsem na področju morskega prometa. Visoko rast je Intereuropa beležila v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Obseg prodaje je tako že bistveno večji kot v obdobju pred epidemijo covida-19.

Potem ko je Tomaž Kokot, nekdanji kandidat SDS za župana Poljčan, prejšnji teden dobil poln mandat na položaju generalnega direktorja Pošte Slovenije, je zdaj na vrsti njena logistična družba Intereuropa. 

Več virov je namreč za Necenzurirano.si potrdilo, da v Pošti Slovenije resno razmišljajo o širitvi uprave, ki jo od konca lanskega leta vodi Damijan Vajs. Vanjo bi ob finančniku Marku Remsu, ki je na tem položaju od leta 2017, imenovali še enega člana, ki bi ga izbrala vladajoča stranka. Prvi kandidat za ta položaj naj bi bil trenutno Bogomir Vnučec, državni svetnik in nekdanji kandidat SDS za župana Radovljice. 

S tem imenovanjem bi SDS močno okrepila vpliv nad Intereuropo, ki ima v lasti več nepremičnin v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije. Zanje naj bi Kokot že jeseni preverjal interes potencialnih kupcev. S kadrovskim prevzemom Intereurope bi vladajoča stranka utrdila tudi svoje položaje na Obali, kjer že obvladuje Luko Koper, največje slovensko pristanišče. Prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa bo odločala tudi o prodaji nekdanjih Istrabenzovih hotelov v Portorožu, za katere se zdaj zanimajo madžarski skladi iz kroga Viktorja Orbana

S kom bi Kokot širil upravo Intereurope

Kadrovski prepih v Intereuropi se je začel konec lanskega leta, ko je Kokotu uspelo izsiliti odstop zdaj že nekdanjega predsednika uprave Marka Cegnarja. Temu so nasprotovali sindikati, saj se je poslovanje družbe v zadnjih treh letih, odkar jo je vodil Cegnar, močno izboljšalo. Že od leta 2016 je bil Cegnar član uprave Intereurope, ki je družbo sanirala po tem, ko jo je več kot 140 milijonov evrov vredna nasedla investicija v logistični terminal v Rusiji spravila na rob stečaja. Takrat je bil na čelu Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo (v obdobju, ko ga je vodil Janša).

Kokot je Cegnarjevega naslednika pripeljal s Pošte Slovenije. To je postal Damijan Vajs, ki je pred tem vodil njeno hčerinsko družbo PS Logistika. Toda zdaj naj bi si Kokot želel upravo razširiti s še enim članom. Za pojasnila v ponedeljek ni bil dosegljiv. S Pošte Slovenije so nam sporočili, da bodo na naša vprašanja odgovorili v naslednjih dneh. Zanimalo nas je, ali bodo nadzorniki Intereurope v prihodnjih mesecih izpeljali kakršnekoli postopke za širitev uprave, ali so o tem že razpravljali in ali je eden od kandidatov za položaj novega člana uprave tudi Bogomir Vnučec. 

Vnučec je že dobrih 15 let zvest kader SDS. Gre za nekdanjega generalnega tajnika mladih krščanskih demokratov, ki je leta 2000 postal poslanec Stranke mladih Slovenije (SMS). Tik pred volitvami leta 2004 je prestopil v Janševo stranko, ki ga je leto dni pozneje imenovala za prokurista družbe Slovenijales v lasti Zavarovalnici Triglav. 

Od konja na stroške podjetja do sodišča

/
Z imenovanjem Vnučca bi SDS dokončno prevzela vpliv nad Intereuropo.

V obdobju prve Janševe vlade se je Vnučec zapletal v afere. Slovenijales je tako leta 2008 za 20 tisoč evrov kupil konja, ki naj bi ga uporabljal Vnučec, sicer dolgoletni predsednik Konjeniške zveze Slovenije. Po medijskem razkritju posla je Slovenijales konja prodal. Kot nadzornik Casinoja Bled je Vnučec služil tudi s svetovanjem upravi. To naj bi mu v dveh letih prineslo 350 tisoč evrov. Kot nadzornik Gradisa IPGI, še ene družbe v lasti Zavarovalnice Triglav, pa naj bi pomagal urediti financiranje podjetja, ki je zunanjost vlakov Slovenskih železnic okrasilo z nalepkami, potiskanimi z logotipi in sporočili SDS. Vnučec je to sicer zanikal.

Toda prav zaradi položaja v Gradisu IPGI se je Vnučec vpisal v domačo sodno zgodovino. Ker je ta družba pozneje propadlemu Vegradu leta 2007 poskusila prodati zazidljivo zemljišče na območju ljubljanskega BTC, je Zavarovalnica Triglav proti njeni upravi in nadzornikom vložila tožbe. Višje sodišče v Ljubljani je leta 2013 odločilo, da morajo skupaj plačati okoli sto tisoč evrov odškodnine, zamudnih obresti in sodnih stroškov. Šlo je za prvi primer, ko je višje sodišče članom nadzornega sveta v kateri od družb v Sloveniji naložilo plačilo odškodnine. Vnučec se je takrat branil, da sploh nikoli ni glasoval za posel. 

Vnučec ima v SDS tudi vpliv na nekatere kadrovske odločitve. Novi direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Tit Potočnik, ki ga je Janševa vlada imenovala konec prejšnjega meseca, velja za njegovo izbiro. Kot državni svetnik Vnučec zagovarja interese lastne stranke. Njegovi predlogi za veto, ki jih vlaga, pogosto vsebujejo enake argumente, kot jih v parlamentarni proceduri zagovarja SDS. Leta 2019 je recimo vložil pobudo za odložilni veto zakona, ki bi omejil financiranje zasebnih šol. Deset let prej je zahteval veto na zakon o jamstveni shemi, s katerim je vlada Boruta Pahorja med največjo gospodarsko krizo po osamosvojitvi želela pomagati podjetjem v težavah. 

Matoz svetuje še Intereuropi

Z obvladovanjem Intereurope bi vladajoča stranka še pred aprilskimi volitvami prevzela najpomembnejše položaje v državnih podjetjih na Obali. Ključni mož v tej operaciji je Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS. Od lani vodi nadzorni svet Luke Koper in upravni odbor DUTB, bolj znane kot slabe banke, ki ima v lasti nekdanje Istrabenzove hotele v Portorožu. Njegova prijateljica in nekdanja sodelavka Nina Marin je na čelu Istrabenza, ki obvladuje polovični delež podjetja Adriafin. To je večinski lastnik družbe Vinakoper, najemnice nekaterih najboljših zemljišč na Obali.

Prav Matoz je imel eno najpomembnejših vlog pri ustoličenju Kokota za polni mandat na Pošti Slovenije. Kot so razkrili na Necenzurirano.si, je med odločanjem nadzornikov stal pred vrati sejne sobe, pred tem pa naj bi jih pomagal prepričevati, da Kokot izpolnjuje pogoje za imenovanje. Na zaprosilo za pojasnila se v tednu dni ni odzval. Od decembra lani Matoz pravno svetuje tudi Intereuropi, ki je z njim sklenila pogodbo za nedoločen čas. Matoz je sicer v kazenskih in drugih postopkih zastopal tudi Andreja Lovšina, proti kateremu je Intereuropa leta 2010 vložila 37,5 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo, sam pa družbi že od lani v zadevi ponuja poravnavo.