Raziskava Ninamedia

Golobovo Gibanje Svoboda takoj za stranko premierja Janeza Janše

Primož Cirman, Vesna Vuković, necenzurirano.si
29. 1. 2022, 17.30
Posodobljeno: 29. 1. 2022, 20.36
Deli članek:

Kako bi izgledal parlament, če bi bile volitve jutri?

Bobo
Golobu je trenutno uspelo prevzeti prvo mesto na levi sredini, ki se z njegovim prihodom na politično sceno krepi, a hkrati precej spreminja tudi razmerja med strankami na tem polu.

Če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi zmago slavile stranke današnje opozicije na čelu z Gibanjem Svoboda, ki ga vodi Robert Golob. To bi jim uspelo ob zelo visoki udeležbi, pri čemer bi prag državnega zbora prestopilo največ sedem strank: ob Slovenski demokratski stranki (SDS), ki bi med strankami dobila največ glasov (18,5 odstotka), in Gibanju Svoboda še Socialni demokrati (SD), Levica, Nova Slovenija (NSi), Lista Marjana Šarca (LMŠ) in kot zadnja še Stranka Alenke Bratušek (SAB).

To so ključne ugotovitve iz volilne napovedi, ki jih je za Svet24, Večer, Primorske novice in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Merilci javnega mnenja so anketirance spraševali, ali se bodo udeležili volitev. Nato so tistim, ki so odgovorili, da se bodo udeležili volitev ali pa tega še ne vedo, na izbiro ponudili nabor političnih strank. Na enak način torej, kot da bi imeli pred seboj volilni listič. V telefonski javnomnenjski raziskavi je bilo anketiranih 1050 oseb, natančnejše podatke o vzorcu pa navajamo v okvirju. Volilne napovedi bomo do aprilskih volitev objavljali na 14 dni, zadnjo pa 22. aprila, torej pred začetkom volilnega molka.

Za namen raziskave je bilo iz računalniškega seznama poklicanih 9471 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3481 ni bilo dosegljivih, 3511 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1429 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da se je socio-demografsko strukturo vzorca približalo strukturi ciljne populacije, s čimer se je zagotovilo večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).

Ninamedia
Katero stranko bi volili aprila letos?

KAKO SMO RAZDELJENI PO REGIJAH

Med strankami ima SDS najvišjo podporo v Savinjski regiji in Posavju, najnižjo pa v osrednji Sloveniji in Zasavju. Gibanje Svoboda bi največ glasov dobilo v Zasavju in na Obali. Med njegovimi podporniki prevladujejo ženske (obratno je pri SDS in še bolj izraziteje pri NSi) in za zdaj starejši od 60 let. SD je trenutno najmočnejša v Zasavju, na Primorsko-Notranjskem in na Goriškem, več kot 40 odstotkov njenih podpornikov pa je mlajših od 46 let. Med podporniki LMŠ prevladujejo moški, stari med 46 in 60 let, med mlajšimi od 30 let pa z naskokom Levica.

Kakšno je trenutno stanje?

Raziskava je bila opravljena med torkom, 25. januarja, in četrtkom, 27. januarja. Gre torej za prvo raziskavo, v kateri so anketarji priljubljenost Roberta Goloba merili že po tem, ko je na sredinem kongresu uradno prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda. Že zdaj je jasno, da je Golobu trenutno uspelo prevzeti prvo mesto na levi sredini, ki se z njegovim prihodom na politično sceno krepi, a hkrati precej spreminja tudi razmerja med strankami na tem polu. Pet strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica, LMŠ in SAB) bi tako skupaj osvojile približno 39 odstotkov glasov, s čimer bi brez težav sestavile novo vlado. Najtežje bi parlamentarni prag prestopila Stranka Alenke Bratušek, saj ji 3,2-odstotna podpora v anketi, opravljeni po tej metodologiji, trenutno zagotavlja štiri poslanske sedeže. 

x
Prag državnega zbora bi prestopila tudi SD Tanje Fajon.

Prvi zaključki

Poudariti velja, da so do volitev še slabi trije meseci. Volilna napoved, ki jo objavljamo, tako predstavlja le presek trenutnega razpoloženja anketirancev. Toda že zdaj je mogoče potegniti nekatere zaključke. Prvi je, da volivci na levi sredini za zdaj niso nagradili napadov na konkurente znotraj istega bloka. Socialni demokrati tako ostajajo pri desetih odstotkih podpore, ki jo je agencija Ninamedia namerila pred 14 dnevi. Drugi je, da je na tem polu po Golobovem prihodu zelo verjetno že zmanjkalo prostora za nove politične projekte. Na to recimo nakazuje še vedno dokaj nizka podpora Liberalnim demokratom Igorja Zorčiča

Medtem bi dve stranki aktualne vladajoče koalicije, ki bi ostali v parlamentu (SDS in NSi), skupaj dobile 23 odstotkov glasov. Ostale stranke desne sredine so po anketi trenutno še precej daleč od parlamentarnega praga, med njimi tudi Naša dežela Aleksandre Pivec, ki so jo posamezne ankete pred časom uvrščale pri približno petih odstotkih podpore. Stranko Konkretno Zdravka Počivalška pa so anketarji prvič merili skupaj s štirimi neparlamentarnimi strankami, s katerimi se je pred dnevi tudi uradno povezala v koalicijo Povežimo Slovenijo. To so SLS Marjana Podobnika, NLS Franca Kanglerja, Zelenimi Andreja Čuša in Novo socialdemokracijo Andreja Magajne.

Visoka volilna udeležba

Če bodo anketiranci uresničili svojo namero, se nam aprila obeta visoka volilna udeležba, kar gre zelo verjetno pripisati večinskemu nezadovoljstvu z delom vlade. Da se bodo zagotovo udeležili volitev, je namreč zatrdilo kar 63 odstotkov vprašanih. Še dobrih 15 odstotkov jih je odgovorilo, da se bo volitev verjetno udeležilo. Za primerjavo: volilna udeležba na zadnjih volitvah v državni zbor leta 2018 je znašala 52,6 odstotka. Svoj glas je takrat oddalo dobrih 900.000 volivcev. Ob 63-odstotni udeležbi, ki bi bila na ravni iz let 2008 in 2011, bi jih to storilo skoraj 180.000 več.

Ninamedia
Volilna udeležba

Opozoriti velja še na en podatek. Leta 2018 je za SDS glasovalo 222.000 volivcev. Po naši volilni napovedi bi stranka Janeza Janše dobila 18,5 odstotka glasov tistih, ki bi šli na volitve. To pomeni, da bi SDS tokrat na volilnem lističu ob napovedani udeležbi obkrožilo 200.000 ljudi, torej manj kot leta 2018. 

Profimedia
Stranki SDS so najbolj naklonjeni v Savinjski regiji in Posavju.

Med tistimi, ki so v anketi zatrdili, da se bodo zagotovo udeležili volitev, je za zdaj večji delež moških kot žensk, ki se o tem še odločajo. Na prihajajoče volitve bodo očitno v večji meri kot do zdaj šli mlajši od 30 let. To se sklada z ugotovitvami tujih in domačih socioloških raziskav, ki to generacijo ocenjujejo kot bolj politično angažirano kot prejšnje. Kar 54 odstotkov mlajših od 30 let je tako odgovorilo, da se bodo volitev zagotovo udeležili. Enako sta v povprečju zatrdila dva od treh anketiranih, starejših od 46 let. Gledano po regijah bi bila ta vikend najvišja volilna udeležba na Koroškem, Goriškem, v Zasavju in na Obalno-Kraškem, najslabša pa na Primorsko-Notranjskem, v jugovzhodni Sloveniji in v Podravju.

Bobo
Bomo aprila zabeležili rekordno volilno udeležbo?