Javne finance

Opozicijski kvartet svari pred rekordno visokim javnim dolgom, ki je presegel 80 odstotkov BDP

Antun Katalenić
13. 11. 2021, 19.30
Deli članek:

Zadolževanje, ki poteka ob izjemno nizkih obrestnih merah, je povsem sprejemljivo, a pri tem mora biti potrošnja smiselna in predvsem transparentna.

Bobo
Morebitna levosredinska vlada bi prevzela javne finance v zelo nepredvidljivih časih.

Kje je meja zadolževanja države? Koliko lahko država troši in pri tem ne ogrozi bodočih generacij? Pred pandemijo bi marsikdo na to vprašanje odgovoril s sklicevanjem na maastrichtsko pogodbo in v  njej navedenih 60 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda (BDP) posamezne države. Pandemija je vse te enačbe vrgla skozi okno.

Evropske države, soočene z najhujšo zdravstveno krizo zadnjega stoletja, so bile marca lani prisiljene iz javnih sredstev pokriti enormne izgube zaprtega gospodarstva in neaktivnega delavstva, javni dolg pa je posledično skočil v višave. V obdobju suspendiranih fiskalnih pravil in odkupovanja državnih obveznic s strani Evropske centralne banke (ECB) Slovenija ni bila nikakršna izjema, tako da je njen javni dolg zrasel krepko prek 80 odstotkov BDP. V slabih dveh letih je vlada pridelala osem milijard proračunskega primanjkljaja, ta pa je načrtovan tudi za leti 2022 in 2023. Predsednica SAB Alenka Bratušek svari pred rekordno zadolženostjo, pravi, da je ta trenutek vsak Slovenec zadolžen za 20.000 evrov. Nekdanja premierka z izkušnjami finančnih konsolidacij v času pretekle finančne krize meni, da bo to hudo breme za bodočo vlado, kot tudi za vse prebivalce.

Sašo Švigelj
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pravi, da so bili slovenski ukrepi večinoma podobni kot v drugih državah, izstopamo pa po visokih dodatkih zaposlenim in nekateri z enkratnimi transferji prebivalstvu.

Z vprašanjem, kako gledajo na stanje javnih financ v Sloveniji, smo se poleg SA obrnili še na preostale tri stranke Koalicije ustavnega loka, ki želijo oblikovati naslednjo vlado, kot tudi na profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti in nesojenega mandatarja KUL Jožeta P. Damijana in predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna. Sodeč po odzivih, je kvartet strank na fiskalnem področju bližje pogledom Kračuna kot Damijana.

Neizogibno zadolževanje

Bratuškova je v pogovoru za Svet24 poudarila, da je »absolutno prav, da država v času krize pomaga«. Pri tem pa je izpostavila – kar sama vidi kot ironijo – da so do tega sklepa končno prišli ravno v SDS, ki je tradicionalno veljala za stranko, ki je rada žugala ob povišani javni potrošnji, čeprav je delo njenih vlad zaznamovano ravno s proračunskimi primanjkljaji. »Ko so v opoziciji, govorijo nekaj, zdaj ko so na oblasti, pa delajo nekaj popolnoma drugega,« je dodala Bratuškova, ki ne oporeka zadolževanju kot takemu, pač pa načinu potrošnje izposojenih sredstev in netransparentnosti tega: »Od osmih milijard evrov primanjkljaja je manj kot pol šlo za covidno krizo, ostalo pa kar tako, za tekoče odhodke, plače, obrambo.«

Pri Socialnih demokratih aktualno fiskalno politiko vlade označujejo za »javnofinančni udar«, poudarili so: »Hazardiranje z visoko porabo in zmanjševanjem virov spremlja letos državni javnofinančni udar, ko vlada prosto – brez pooblastila državnega zbora – razporeja stotine milijonov evrov. V nasprotju z določili ustave in zakona o javnih financah vlada namreč ni predložila rebalansa.«

Do tovrstnih praks so kritični tudi v Levici, koordinator Luka Mesec je tako zapisal, da si je vlada »za leto 2021 omogočila porabo še dodatnih 670 milijonov evrov, ki jih sploh niso umestili v proračun. To je protizakonito in protiustavno, vlada pa si je predvsem zagotovila možnosti, da pred volitvami ta denar porablja za lastne interese – za razdeljevanje predvolilnih daril ciljnim javnostim – in to proč od demokratičnega nadzora.« Prav tako so vse stranke izpostavile 900 milijonov evrov, ki so bili brez ustreznega nadzora izplačani v obliki covidnih dodatkov. V LMŠ pozivajo k previdnosti, češ da je stabilizacija javnih financ »še toliko bolj pomembna za majhne države, ki morajo biti še bolj fiskalno previdne«.

Večje sile

Bobo
Jože P. Damijan

Da je Slovenija, kot članica evroobmočja, v veliki meri nemočna v boju z močnejšimi silami, je bilo vsem jasno ob začetku prejšnjega desetletja, ko so prebivalci plačali visoko ceno uveljavljene prakse zategovanja pasu. Takratna recesija je naredila zadolževanje izredno drago, tako imenovana trojka ECB, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada pa je od držav zahtevala krčenje izdatkov in pri tem strašila z grško finančno tragedijo. Deset let pozneje je stanje bistveno drugačno. Kot je pojasnil Jože P. Damijan, se trenutno Slovenija zadolžuje po izjemno nizkih obrestih, ki bodo ob nekoliko povišani inflaciji celo negativne. Profesor ekonomije je poudaril, da kadar je gospodarska rast višja od obrestne mere na dolg, si država lahko privošči ustrezno velik deficit, ne da bi se ji pri tem javni dolg povečeval glede na BDP. Kar bi lahko predstavljajo težavo, bi bil razmah inflacije, ki bi centralne banke prisilil v dvig obrestnih mer, a trenutne analize kažejo, da gre pri ta čas relativno visoki inflaciji za kratkoročen pojav, je dejal Damijan, ki meni, da na tem področju v kratkem ni za pričakovati tovrstnih sprememb. Nekoliko drugače je s fiskalnim pravilom, ki državam nalaga, da držijo dolgoročno uravnotežen proračun med prihodki in izdatki, pri čemer mora biti cilj zniževanje javnega dolga.

Fiskalno pravilo

FB
Alenka Bratušek je na Facebooku nazorno pokazala javno potrošnjo vlad Janeza Janše v praksi, ki je v nasprotju s siceršnjo deklarativno zavezanostjo stranke k varčevanju.

Alenka Bratušek je prepričana, da bi trenutek vrnitve fiskalnega pravila lahko pomenil hud šok za Slovenijo. Da pogovori o ponovni implementaciji fiskalnega pravila že potekajo, drži, a kot je opozoril Damijan, bo to bržkone bistveno drugačno od predpandemičnih določil. Kot je pojasnil ekonomist, so vse države v času pandemije zvišale dolg od 15 do 25 odstotkov, zato bi bila vrnitev na prejšnja pravila, ki so utemeljena tudi na več desetletjih stare ugotovitve, »norija«. Damijan meni, da bo marsikaj odvisno od sestave naslednje nemške vlade, kot tudi od tega, koliko vpliva bo v evroobmočju imela Italija. Njen javni dolg v višini 160 odstotkov BDP bi jo namreč lahko ob uvajanju strožjih mer pahnil v bankrot, kar bi lahko privedlo tudi do razpada evroobmočja kot takega. O maksimalnem dolgu Damijan pravi, da »študije kažejo, da ni magične meje«, in svari pred kratkoročnim ocenjevanjem učinkov zadolževanja, ki je v preteklih desetletjih privedlo do uničujočih krčenj socialnih programov in privatizacij.

Pogled v kristalno kroglo tako kaže več mogočih scenarijev, v opoziciji in fiskalnem svetu pa predvsem menijo, da vlada pri aktualni potrošnji in načrtovanju proračunov za leti 2022 in 2023 ne operira na realnih postavkah. Po aprilu 2022 bo to tako ali tako bržkone problem nekoga drugega.