Sladoledi, jogurti, kefirji ...

Eden največjih odpoklicev v zgodovini Slovenije: odkrili rakotvorno snov

Polona Krušec
10. 8. 2021, 18.30
Deli članek:

Redko se zgodi, da pristojni naenkrat odpokličejo toliko živil. Tokrat jih je na seznamu zdravju nevarnih izdelkov že več kot 90 in ta se še polni. Med njimi je cela vrsta priljubljenih mlečnih izdelkov.

Dreamstime
Na seznamu nevarnih živil se je znašla tudi cela vrsta sladoledov.

Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je več slovenskih trgovcev, od Hoferja, Mercatorja in Spara do E.Leclerca, obvestilo o umiku oziroma odpoklicu živil, ker vsebujejo aditiv E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilenoksida. »Če imate katerega od teh izdelkov doma, ga vrnite tja, kjer ste ga kupili,« je uprava pozivala slovenske potrošnike.

Etilenoksid ima po besedah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) genotoksične rakotvorne lastnosti, »poleg tega lahko vpliva na plodnost ter živčni sistem, zato predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, še posebej ob ponavljajoči se izpostavljenosti«, je skrb vzbujajoče dejstvo, ki so ga izpostavili.

Kako velika je ta grožnja

Večina podatkov o vplivih etilenoksida na zdravje do zdaj sicer sloni na spremljanju tistih, ki so mu bili izpostavljeni prek vdihavanja, saj se etilenoksid uporablja kot biocidno sredstvo. »Biološka razpoložljivost snovi je po zaužitju manjša kot pri vdihavanju, a podatki o deležu absorbiranega etilenoksida po zaužitju niso na voljo. Pri nedavni pripravi toksikološkega profila za etilenoksid so pri ameriški Agenciji za strupene substance in register bolezni ocenili, da so scenariji zaužitja etilenoksida prek hrane, ki bi se pokazali kot resna grožnja zdravju, manj verjetni,« razlaga NIJZ.

Dejstvo je, kot še pojasnjujejo, da zaradi njegove naravne strupenosti ni mogoče določiti varnega odmerka, »torej je treba izpostavljenost etilenoksidu zmanjšati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki državam članicam nalaga spremljanje vsebnosti etilenoksida. Sprejeli so tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilenoksida nad predpisano vrednostjo.«

Seznam se kar daljša ... 

Zadnji množični odpoklic, eden največjih pri nas nasploh, je podaljšek seznama od lani, ko smo s polic umikali še vsaj deset artiklov, ki so prav tako vsebovali strupeni etilenoksid. Posebno zanimivo je, da se ta snov zelo pogosto odkrije v bio izdelkih. Slovenci smo tako morali lani v trgovine vračati sezamova semena, zmes za pripravo večzrnatega kruha, bio palčke in bio mešanico semen, hrustjave rezine, humus, pečene ovsene mislije s semeni in paleo mislije ter grisine. Letos pa se je konec prejšnjega meseca začel odpoklic sladoledov Snickers, Twix in Bounty podjetja Mars Wrigley. Sicer je bilo uradno pojasnilo pristojnih, da se v omenjeni poletni poslastici uporablja majhna količina etilenoksida, »zato je vsebnost v sladoledu minimalna in daleč pod zakonsko določeno ravnjo v EU. Uživanje izdelka tako ni škodljivo.«

Kefir, sladoled, svinjsko pleče in piškoti

Sledil je odpoklic bio sadnih kefirjev z jagodo, breskvijo in banano proizvajalcev Kele & Kele in Ljubljanske mlekarne ter sladoleda Quartissimo vrste Royal, saj je obstajala možnost, da je v izdelkih prisoten etilenoksid. Na seznam »nevarnih« sta romala še dva 150-gramska tipa grških jogurtov Dukatos, z okusom pomaranče in cimeta ter z okusom črnega ribeza in cimeta.

Seznam se iz dneva v dan daljša in tako obsega že okoli sto živil. Nazadnje so se na njem znašli nekateri eko sadni jogurti podjetja Biotehniški center Naklo, mini Milkin sladoled na palčkah, piškoti brez glutena Spar free from, sladoledi Nuii proizvajalca Froneri, krofi Doony's, soljeno svinjsko pleče brez kože in maščobe, znamke Eco, ter cela vrsta sladoledov z imenom BAC creme glacee, če jih omenimo samo nekaj. Celoten seznam odpoklicanih živil je na voljo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Koliko ga je lahko v živilu?

Etilenoksid je sicer na sobni temperaturi gorljiv plin z vonjem po etru. Že več kot pol stoletja se uporablja za zatiranje škodljivcev, sterilizacijo medicinskih instrumentov in pripomočkov, pa tudi za sterilizacijo živil, začimb in hrane, ki je pakirana. Njegova uporaba se je razmahnila, ker je poceni, učinkovita in preprosta, kljub strupenosti pa je v primerjavi z drugimi kemikalijami zdravju še najmanj nevaren. V EU uporaba etilenoksida pri pridelavi hrane ni dovoljena. Največja dovoljena vrednost ostanka etilenoksida je v EU zakonsko določena pri 0,05 mg na kilogram živila.

Koliko nam bo ta oksid škodoval, je odvisno od tega, koliko ga bomo zaužili. Če mu bomo izpostavljeni dalj časa, se lahko pojavijo levkemija, limfom ali rak dojke, raziskave izpostavljenost etilenoksidu povezujejo tudi s spontanimi splavi, genetskimi okvarami in neplodnostjo. V medicinski literaturi etilenoksid povezujejo še s poškodbami živčevja, paralizo in oslabelostjo mišic ter z motnjami v spominu in razmišljanju.