POSLEDICE EPIDEMIJE

Učenci so bistveno manj gibljivi in tudi manj motivirani za šport

Estera Korošec / Štajerski tednik
28. 6. 2021, 18.08
Deli članek:

V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi državami sveta na voljo največ podatkov o gibalni sposobnosti otrok. Osnovne in srednje šole že 30 let zbirajo podatke o telesnem in gibalnem razvoju otrok, ki so jih poimenovali športnovzgojni karton (ŠVK). Rezultati pred epidemijo so bili spodbudni, nato pa se je zgodil velik preobrat, strokovnjaki navajajo, da lahko govorimo o najhujši krizi telesnega in gibalnega razvoja otrok v Sloveniji.

Črtomir Goznik
Upad telesne zmogljivosti otrok vpliva tudi na njihovo učno uspešnost.

Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč so aprila v celoti izvedli ŠVK. Pri tem so upoštevali številne zaščitne ukrepe – razkuževanje rekvizitov, razdalja, testiranje v mehurčkih. Čim več meritev so poskušali opraviti na prostem. Letos je bila sama izvedba nekoliko zahtevnejša, saj niso mogli vključiti učencev višjih razredov. Tudi športni dan je potekal drugače kot prejšnja leta, teke na 600 in 60 metrov so organizirali tako, da se učenci različnih razredov med seboj niso mešali. Vse pridobljene podatke še vedno zapišejo na karton v fizični obliki in jih nato vnesejo v zbirko SLOfit. Šole namreč podatke hranijo samo v času šolanja in še eno leto po zaključku.

Po pričakovanjih so letošnji rezultati otrok veliko slabši kot pred epidemijo. Kot je pojasnil Dejan Vilčnik, učitelj športa na OŠ Cirkulane-Zavrč, so učenci bistveno manj gibljivi, opažajo pa tudi, da so vse manj motivirani za športne aktivnosti. Ob vrnitvi v šolske telovadnice so morali športni pedagogi veliko več časa in truda vložiti v to, da so jim znova približali svet športa in gibanja. Tisti, ki so v času izobraževanja na daljavo vestno izvajali športne naloge, so imeli pri športni vzgoji manj težav.

Osnovnošolci v zadnjih nekaj mesecih postopoma pridobivajo nazaj kondicijo in športno zagnanost. En del težav je tudi ta, da že dobro leto ni organiziranih športnih tekmovanj, prav tako v času epidemije ni bilo različnih treningov, zato je veliko otrok opustilo treniranje športov.

Zmanjšala se je vzdržljivost otrok

Tudi na ptujski Osnovni šoli Ljudski vrt so rezultati ŠVK veliko slabši kot pred epidemijo. »Otroci so pridobili kar nekaj kilogramov, kožna guba je večja, tudi rezultati so bistveno slabši. Najbolj od vsega se je zmanjšala vzdržljivost otrok,« je povedala Simona Lozinšek, športna pedagoginja in pomočnica ravnateljice.

V času šolanja na daljavo se je število ur športne vzgoje na teden bistveno zmanjšalo. Po besedah Lozinškove je imel osnovnošolec pred epidemijo okoli 375 minut načrtovane športne vadbe na teden (tri šolske ure in dve uri treninga), nato pa se je ta čas tako rekoč čez noč zmanjšal na zgolj 50 minut tedensko, pri nekaterih na še manj. Zgodil se je strašen upad športnih aktivnosti, zato so bili po vrnitvi otrok v telovadnico primorani prilagoditi poučevanje športne vzgoje.

»Začeli smo s hojo, saj teka preprosto nismo mogli zahtevati, ker so bili otroci brez kondicije. Pri teku na 600 metrov smo takoj opazili, kdo je bil v času zaprtja šol aktiven in kdo ne. Nekateri so namreč domače naloge športne vzgoje izvajali samo tisto minuto snemanja posnetka za učiteljico – tega mi nismo mogli nadzorovati. Veliko težav je tudi pri izvajanju vaje vesa v zgibi, saj otroci nimajo v rokah nobene moči. Na celi šoli lahko to vajo do maksimuma dveh minut izvede le nekaj učencev. Ker so pred vrati počitnice, jim svetujemo, naj bodo tudi v teh dveh mesecih čim bolj aktivni,« je dodala Lozinškova.

Debelosti pri slovenskih otrocih vse več

Ukrepi zaradi epidemije (zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišč in združevanja na javnih prostorih) so tudi na nacionalni ravni povzročili največji upad gibalne učinkovitosti otrok doslej, pri skoraj dveh tretjinah otrok. Najbolj so bili prizadeti prav tisti, ki so bili prej najbolj telesno dejavni. Delež podkožnega maščevja se je povečal pri več kot polovici otrok, delež otrok z debelostjo pa za več kot 20 odstotkov.

Po besedah Gregorja Starca, vodje sistema SLOfit, se je bistveno zmanjšala vzdržljivost otrok. Zmanjšale so se prav vse gibalne sposobnosti, tako pri fantih kot pri dekletih. Splošna gibalna učinkovitost je pri povprečnem slovenskem otroku po dvomesečnem omejevanju gibanja upadla za več kot 13 odstotkov. »Učitelji so nas obupani klicali, kaj storiti, ker otroci nekaterih vaj preprosto niso mogli izvesti. Veliko jih je pridobilo dodatne kilograme, saj je bil vnos hrane večji kot poraba. Zgovoren je podatek, da je otrok v šestem razredu tehtal 140 kilogramov. Še večji problem je, da zdravstveni sistem sploh ne zazna tistih učencev, ki so sicer suhi, vendar brez mišic.«

Upad telesnih zmogljivosti vpliva tudi na učno uspešnost otrok. Na podlagi študij naj bi se zmanjšala imunost otrok, saj se je zmanjšala srčno-dihalna vzdržljivost, ki je tesno povezana s tem, koliko lahko sploh slediš učni snovi.

Športnovzgojni karton morajo voditi vse šole

ŠVK je uveljavljen nacionalni sistem spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v šolskem sistemu. Upravljavci zbirke ŠVK oziroma podatkov o gibalnih lastnostih in morfoloških značilnostih so osnovne in srednje šole v skladu s področnimi predpisi. Vsi podatki pa se nato zberejo in obdelajo v okviru sistema SLOfit Univerze v Ljubljani, Fakultete za šport.

Gre za nacionalno zbirko podatkov, ki jo mora skladno s šolsko zakonodajo voditi vsaka šola. Testiranje gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnostih učencev je po zakonu obvezno. Z zbranimi podatki država načrtuje ukrepe na področju skladnega razvoja otrok in mladine, tako na področju izobraževanja in telesne dejavnosti kot na področju javnega zdravja.