Zaprti Facebook profili niso javni profili

Sodnica, ki je zaradi zapisov o Janši izgubila vodenje oddelka, toži Gorenaka

C.E.
16. 2. 2021, 12.13
Posodobljeno: 16. 2. 2021, 12.17
Deli članek:

Sodnica Urška Klakočar Zupančič bo na sodišču poskušala dokazati, da bi moral Vinko Gorenak za objavo njenega zapisa nujno pridobiti njeno soglasje. Zapis je namreč nastal v zaprti Facebook skupini.

Bobo
Vinko Gorenak je brez soglasja sodnice javno objavil njena zasebna razmišljanja.

Sodnica Urška Klakočar Zupančič je na svojem zaprtem Facebook profilu med drugim zapisala: "Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase." V zapisih je Janšo označila za "velikega diktatorja" in dodala, da je virus pri nas dal polet "zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo". Ena od njenih "prijateljic" je zlorabila njeno zaupanje in zapisi so nekako prišli do državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vinka Gorenaka, ki jih je brez dovoljenja objavil svojem blogu in provladnem spletnem mediju. Gorenak je zahteval odziv Sodnega sveta in predsednika vrhovnega sodišča. Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča je nato vložila pobudo za začetek disciplinskega postopka in z novim letnim razporedom sodnici odvzela vodenje oddelka za etažno lastnino.

Klakočar Zupančičeva se je odločila za tožbo zoper Gorenaka, ker je zapis objavil brez njenega dovoljenja in s tem napadel njeno neodvisnost. V sodničinem imenu je danes odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle vložila kazensko zasebno tožbo na Okrajnem sodišču v Ljubljani. V odvetniški družbi so prepričani, da bi bilo za "objavo takšno dovoljenje nedvomno potrebno, saj je objavil njeni zasebni pisanji z njenega zaprtega dela in tako javnosti nedostopnega Facebook profila."

Argumentacija odvetniške družbe je zanimiva v širšem kontekstu objav na družabnih omrežjih. Načenja namreč vprašanje, ali je dovoljeno brez soglasja avtorja deliti ali v drugih medijih objaviti zapis, ki je nastal v zaprti skupini. Njihov odgovor je jasen: "Zaprti Facebook profili niso javni profili." Takšne objave zato po njihovem niso dovoljene brez soglasja avtorja. V naslednjih tednih pa bomo videli, kako bo odločilo sodišče.

Spodaj navajamo še razlago odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle:

"Sodnica je uporabnica družbenega omrežja Facebook od leta 2008 dalje. Kot oseba, ki je svoje profesionalno življenje posvetila pravni znanosti in uveljavljanju prava v sodni praksi, se brez dvoma zaveda pomena svoje zasebnosti, sploh upoštevajoč funkcijo sodnice, ki jo opravlja zadnjih 12 let. Zasebna tožilka je imela v času storitve kaznivega dejanja na Facebooku zgolj prijatelje, ki so to tudi na Facebooku postali z njenim izrecnim soglasjem. Izkazalo se je, da je eden od prijateljev zlorabil njeno zaupanje in zapisa posredoval Vinku Gorenaku.

V dobi modernih informacijskih tehnologij danes ne komuniciramo več zgolj prek klasične ali e pošte (ta omogoča tudi komunikacijo z več osebami hkrati), temveč tudi preko zaprtih skupin, ki jih omogočajo številne aplikacije, med drugimi tudi Facebook. To družbeno omrežje daje posamezniku tudi nadzor nad tem, katera svoja razmišljanja želi deliti z širšo javnostjo in katera v zaprtem krogu. Sodnica ima profil, ki ni profil javne osebe, temveč ima profil, ki omogoča zasebno komunikacijo.

Uporaba Facebooka na način, ki omogoča, da nekatere objave uporabnikov ostanejo povsem zasebne oz. da se jih deli zgolj s točno določenim, zaprtim krogom ljudi, ne more predstavljati odpovedi določenega dela pravice do zasebnosti. Dejstvo, da zasebna tožilka profesionalno opravlja sodniško funkcijo, pa ne pomeni oz. ne sme pomeniti, da je njeno (zasebno) delovanje kar v celoti javno in da se mora zaradi opravljanja javne funkcije popolnoma odpovedati svoji zasebnosti. Takšno stališče je sprejeto v pravni teoriji celo za t.i. absolutne javne osebe, ki imajo v najožjem krogu, kamor sodi tudi zasebna komunikacija, pravico do zasebnosti.

Zaprti Facebook profili NISO javni profili. Tudi sodniki so ljudje, ki imajo pravico do svojega lastnega političnega prepričanja in izražanja svojih stališč, še posebej, če gre za opozarjanje na nepravilnosti v družbi oz. v delovanju države.

Seveda morajo v skladu s predpisi in etiko opravljanja svojega poklica biti pri JAVNEM izražanju svojega političnega mnenja zadržani, a sodničino mnenje o trenutnem stanju duha v držav ni bilo izraženo javno. Nihče, prav nihče ni zlata ribica v akvariju, brez zasebnosti, kot je enkrat zase zapisala princesa Margareta iz Združenega kraljestva.

Sodnica se je za tožbo odločila zato, ker ne pristaja na to, da v zasebnem življenju nima pravice razmišljati in svojih misli tudi komu zaupati. Ta pravica, ki je temelj človekove biti, ne sme biti odvzeta nikomur."