Osrednja Slovenija

Za pohodnike, raziskovalce in navdušence nad zgodovino

T.D.
13. 2. 2021, 12.56
Posodobljeno: 13. 2. 2021, 12.57
Deli članek:

Osrednja Slovenija je odlično izhodišče za odkrivanje in občudovanje posebnosti Slovenije.

dreamstime
Soteska Pekel ima sedem slapov, visokih od 3 do 29 metrov.

Edinstveno naravno okolje tukaj živi v sožitju s tisočerimi obrazi urbane kulture in umetnosti, doživetje pa še posebej oplemeniti bogata zgodovinska dediščina. Na stiku Barja in Krasa, kjer je bilo odkrito najstarejše kolo na svetu, boste našli obilico možnosti za kratkočasenje in raziskovanje.

Proti Koreni in na Planino

Če vas pot zanese v Horjul, boste zlahka uresničili željo po gibanju in sprostitvi. Od tu vodijo številne pešpoti na bližnje hribe. Lahko je izhodišče za daljše sprehode in kolesarske izlete, lahko se povzpnete proti Koreni, če pa vam zadiši daljši izlet, je kot nalašč krožna pot okoli Šentjošta. Lahko pa se odpeljete tudi v Suhi Dol, od koder pelje pot na Planino. Tudi okolica Borovnice je prepredena s pohodniškimi potmi, Brezovica pa je eno glavnih izhodišč za izlete do številnih zanimivih točk v bližnji okolici Ljubljane, kot so Rakitna, Podpeč, Jezero in Kamnik pod Krimom.

Slikovita divja soteska Pekel

Soteska, ki je ime dobila po temačnemu vzdušju, kakršno jo zaznamuje v zimskem času, se razprostira do strmega in skalnatega Hudičevega zoba. Pot v slikovito divjo sotesko s slapovi, ki jo je izdolbel potok Borovniščica, se začne na nadmorski višini 335 metrov pri Gostišču Pekel, nato pa lahko sotesko prečkate v več smereh. Napis in zemljevid, ki sta vklesana v deblo na začetku vzpona proti slapovom, omenjata pet slapov, vendar je slapov, visokih od tri do 29 metrov, pravzaprav sedem. Poleg njih potok teče še skozi številne strme brzice in žlebove.

Na obisku pri prednikih

Polhograjska graščina s parkom in vodnjakom je današnja priča pestre zgodovine tega območja, veliko pa je očem še skritega. Arheologi so namreč odkrili, da se je na Polhograjski gori zadrževal že prazgodovinski človek, Polhov Gradec pa ni bil tuj niti Rimljanom. Številne arheološke najdbe teh časov hrani tudi lokalni muzej v graščini. Zgodovinski navdušenci seveda ne smete spregledati največjega slovenskega muzeja, to je Tehniški muzej Slovenije, ki se nahaja v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. V njem so zbrane stalne zbirke in občasne razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike in tiskarstva. Vašo pozornost bodo zagotovo pritegnili Titovi avtomobili in naprave na vodni pogon, kot so žitni mlin, orodna kovačija, rekonstruiran pogonski obrat furnirnice in žaga venecijanka.

PO POTI CANKARJEVE MLADOSTI ALI PO BARJU OKOLI BLATNE BREZOVICE

Če si želite pobliže spoznati naravne in kulturne zaklade krajev ob Ljubljanskem barju, potem vam vsekakor priporočamo, da uberete katero od številnih tematskih poti.

Največ se naučimo z lastnim opazovanjem in aktivnim iskanjem novih izkušenj in znanj v naravi. Tematske poti pripomorejo k oblikovanju odnosa do narave tako šolarjev, staršev in učiteljev kot tudi krajanov in ostalih obiskovalcev, poleg tega obogatijo učno-vzgojni proces.

Cankarjeva Vrhnika

Če se potepate po Vrhniki, se sprehodite po poti Cankarjeve mladosti, ki s sedemnajstimi obeležji z odlomki iz pisateljevih del pripoveduje zgodbo njegovega življenja. Med drugim vodi do »enajste šole pod mostom« in cerkve sv. Trojice, ki ju Cankar več kot tridesetkrat omeni v svojih delih. Pot se začne v središču Vrhnike, ki jo bogati Cankarjev spomenik, delo kiparja Iva Jurkoviča, konča pa v Močilniku, kjer se je, kot pravi legenda, končala plovba grških junakov, Jazona in Argonavtov po Ljubljanici.

Bobrova pot

Lahko pa se podate na Bobrovo pot, ki vodi okoli barjanskega osamelca – Blatne Brezovice. Pot je speljana mimo večine vaških zanimivosti, od cerkve sv. Jakoba (mimo cerkve in naprej čez vas je speljana tudi slovenska Jakobova pot), ki so jo bistriški menihi želeli zgraditi na vrhu hriba, pa so domačini gradbeni material vedno znosili nazaj na Barje, in vaške kapelice s poslikavami poznanega cerkvenega slikarja Simona Ogrina do poslopja nekdanje ljudske šole in številnih zanimivih drugih zgradb kmečke arhitekture, od lesenega svinjaka in svinjske kuhinje do senikov, kozolcev in tipičnih pritličnih domačij z ohranjenimi povsem lesenimi ostrešji.

Blagajeva tematska pot

Blagajeva pot se začne pri kompleksu Polhograjske graščine v Polhovem Gradcu, nato pa nas usmeri k čebelarskemu domu, od koder se po gozdni stezi vzpnemo do Blagajevega spomenika, postavljenega ob vznožje Gore. Od spomenika v obliki obeliska pelje steza po obronku gozda do grajskega zajetja, hišice s štirikapno streho. Od tam nas pot vodi po cesti nazaj do severnega vhoda v grajski park, kjer zavijemo na stezo ob zahodni strani obzidja do vznožja Kalvarije. Z vrha se spustimo po isti poti navzdol do razpotja, nato pa naravnost do starega vaškega jedra Polhovega Gradca. Sprehodimo se mimo župnijske cerkve do kaplanije in od tam po stopnicah navzdol po »Usrani gasi« vse do Severjeve hiše. Od Severjeve hiše se vrnemo po »Usrani gasi« navzgor do župnišča, kjer zavijemo desno in se po klancu navzdol spustimo do Polhograjske graščine. Celotna pot je speljana večinoma po gozdnih poteh.

Pot močvirskih škratov

Pravljično-doživljajska pot močvirskih škratov na Mali plac je lahka pohodna pot, dolga 3,2 kilometra, z višinsko razliko 96 metrov, in je torej idealna za otroke. Pot močvirskih škratov se začne v Športnem parku Bevke, prvi del poteka skozi vas Bevke, nato pa zavije na osamelec Kostanjevica, se vzpne na vrh osamelca, nato pa spusti proti naravnemu rezervatu Mali plac in se vrača nazaj v Športni park Bevke. Z Močvirsko beležko otroci na poti zbirajo močvirske žige in škratorunske simbole, prav posebne znake škratje pisave. Z njihovo pomočjo otroci skozi doživetja odkrivajo čudovito naravo, saj se pravljični svet ves čas prepleta z resničnimi lepotami narave. Tako mimogrede izvedo marsikaj zanimivega o življenju na Ljubljanskem barju nekoč in danes, pravljične podobe vzdramijo njihovo domišljijo, ob tem pa kot za šalo prehodijo čisto pravo pohodniško pot.