Ko bo ura odbila polnoč, bo brexit končno »pomenil brexit«, kot je bilo obljubljeno podpornikom izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Te besede je pred več kot štirimi leti izrekla takratna britanska premierka Theresa May, njen naslednik Boris Johnson pa je šele pred nekaj dnevi dosegel dogovor z EU o odnosih med Otokom in celino od leta 2021 dalje.
V iskanju dogovora
Jutri se namreč dokončno izteka prehodno obdobje za Združeno kraljestvo, ki že od leta 2019 ne spada med članice EU. A rezanje vezi se je izkazalo za mnogo bolj zahtevno opravilo, kot se je zdelo pred letom 2015, ko je takratni premier David Cameron dal obljubo o referendumu o članstvu v EU, za katerega verjetno še sam ni verjel, da ima možnosti za uspeh. Leto pozneje se je zgodilo ravno to, Cameron pa je izginil iz politike in prepustil naslednikom, naj pospravijo njegov nered. Danes na znamenitem londonskem naslovu Downing 10 biva Johnson, ki je na predvečer božiča lahko javil novico, da sta s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sklenila dogovor in se tako izognila kaosu »trdega brexita«.
Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice, kot osrednjo spremembo izmed tistih, ki bodo nastopile z novim letom, poudarja carine. Teh v prihodnje še vedno ne bo, a pod ključnim pogojem. Če bo izdelek v 40 odstotkih ali več po poreklu iz delov iz tretjih držav, bo za ta izdelek veljala carinska dajatev. Uranjekova je za lažje razumevanje navedla primer: »Če britansko podjetje uvaža riž iz Indije in ga prepakira ter prodaja v EU, bo moralo plačati carino.« V primeru izvoza na Otok, vsaj v prvih šestih mesecih, carinskih nadzorov ne bo na meji, pač pa po celotnem ozemlju, pri čemer je izjema Severna Irska, ki de facto ostaja del enotnega trga. V nasprotju z osrednjim otokom bo Severna Irska prav tako še vedno del sheme študentskih izmenjav Erasmus. V zbornici pravijo, da bodo vrata še vedno odprta za prišleke iz EU, ki bodo želeli delati v Združenem kraljestvu. Za njih bo veljal točkovni sistem po vzoru Avstralije in glede na potrebe trga dela na Otoku, v skladu z novim dogovorom pa ni več avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij.
Visoka cena izstopa
Otoško gospodarstvo je v zadnjih letih že plačalo ceno nejasnosti in strahu, ki je povezan z brexitom. Anglija, Škotska, Wales in Severna Irska so tako že ostali brez številnih načrtovanih investicij, več podjetij pa je sedeže preselilo na celino Evrope. Ko bo celoten postopek brexita dokončan, ekonomski strokovnjaki ocenjujejo, da bo cena ločitve za Združeno kraljestvo višja od vseh njenih prispevkov v evropski proračun v 47 letih članstva. Ob letošnjih katastrofalnih kazalnikih zaradi pandemije koronavirusa je »trdi brexit« zadnja stvar, ki bi si jo na Otoku še lahko privoščili.
Slovenci na Otoku
Britanska vlada se je odločila, da izstopi iz priljubljene sheme študentskih izmenjav, češ da ta predstavlja prevelik strošek.
V Združenem kraljestvu po ocenah slovenskega veleposlaništva živi okoli 5000 Slovencev, večina, od 85 do 90 odstotkov, v jugovzhodnem delu države oziroma na širšem območju Londona. Izjema je denimo naša sogovorka Katja, ki je študentka na univerzi v Glasgowu. Katja je na Škotskem že pet let, ker pa še nima državljanstva, se je prijavila za tako imenovani naselitveni status, ki ji bo omogočil nadaljnje bivanje in sčasoma tudi možnost pridobitve državljanstva. Podoben status ima naš drugi sogovorec, ki na Otoku biva z ženo in dvema otrokoma. Gre za zadnji korak do državljanstva, do takrat pa ima zagotovljene skoraj vse pravice z izjemo volilne pravice in možnosti večletnega bivanja zunaj države. Katja se je preselila v mesecih po referendumu, ki je razpihal nacionalistične elemente britanske ali, bolje rečeno, angleške družbe. »Predvsem iz predelov, kjer so glasovali za brexit, so poročali o strmi rasti sovražnega govora proti najštevilčnejšim skupnostim, kot so Romuni, Poljaki … Odločitev za brexit je za nekatere predstavljala mandat za odstranitev vseh, ki niso videti ali niso, ne govorijo ali ne jedo kot Britanci.« Okoliščine, nastale zaradi pandemije covida-19, napeljujejo Katjo k razmisleku o vrnitvi v Slovenijo.
Posledice za posel
Komuniciranje odgovornih s tujci o tem, kaj bo za njih pomenilo novo stanje, je po njenem mnenju nezadostno, hkrati pa med priseljenci vlada konsenz, da je postopek za podaljšanje bivanja pretirano zapleten, zaradi česar prihaja do zapletov in ovir pri zaposlovanju. Naš drugi sogovorec je zapisal, da je načeloma mnenje vseh, s katerimi ima stike, da se je zadeva vlekla že predolgo časa, »vse preveč energije je bilo usmerjene v brexit in zadnje leto še v covid-19, medtem ko so redne stvari upravljanja države postavljene v kot«. Kar pa zadeva poslovanje slovenskih podjetij na Otoku, v Britansko-slovenski gospodarski zbornici ne pričakujejo težav, ob morebitnih nejasnostih pa Uranjekova poziva podjetnike, naj se po pomoč obrnejo na njihovo spletno stran. »Podjetja se bodo vedno prilagodila,« meni Uranjekova, ki je dodala, da bo Združeno kraljestvo ne glede na vse ostalo pomemben trgovinski partner.
