Predsednik vlade očitno ne želi pluti v isto smer kot Evropa

Zakaj Janez Janša našo ladjo namenoma krmari v nevarne vode?

Ž.K.
19. 11. 2020, 19.30
Deli članek:

Kakšne posledice ima lahko pismo Janeza Janše za položaj Slovenije znotraj EU? Je vsebina res namenjena vodstvu EU ali domačim podpornikom?

STA
Janez Janša javno podpira Viktorja Orbana in odmik od EU.

Kot je zdaj že dobro znano, je predsednik vlade Janeza Janše spet poskrbel, da se v mednarodnih krogih govori o naši državi. S pismom, ki ga je naslovil na vodstvo EU in predsednike vlad evropskih držav, je našo državo postavil ob bok Madžarski in Poljski, ki sta ta teden blokirali dogovor o razdelitvi evropskih sredstev iz paketa pomoči za boj proti covidu-19. Glede na izjave vseh parlamentarnih strank gre spet za solistično akcijo, ki si jo je Janez Janša privoščil v imenu celotne vlade. In že drugič v zelo kratkem času poskrbel, da smo sicer pojavili na mednarodnem političnem parketu, a zagotovo ne tam, kjer si večina Slovencev želi biti, torej na poti stran od EU.

Maršal Tweeto

Komentarjev prejemnikov pisma še ni in vprašanje je, ali se bo javno kdo od nagovorjenih sploh odzval kako drugače kot pa zgolj z načelno izjavo. O pismu se je razpisal vodilni politični portal v Bruslju Politico.eu, ki je prispevek posmehljivo naslovil Maršal Tweeto piše pismo. V prispevku navaja posamezne izjave iz Janševega pisma, posebno pozornost pa nameni delu pisma, v katerem Janša govori o tem, da bi morala EU vztrajati pri dogovoru, sklenjenem julija, in se izogniti vsiljevanju vladavine prava. Politico se nato vpraša, kaj se bo zgodilo, če drugi voditelji ne bodo sledili »dragocenemu nasvetu«. In navede Janšev odgovor: »V nasprotnem primeru lahko le čakamo, da bo naslednja ladja zapustila konvoj.«

»Dobro jutro. Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu EU,« se prispevek konča z opozorilom.

Janša ima prav

Za komentar pisma smo prosili nekdanje zunanje ministre Slovenije. Dimitrij Rupel nam postreže z razlago, da je Janša s »čakanjem, kdaj bo naslednja ladja zapustila konvoj«, mislil brexit. »Nekateri so že zlonamerno in napačno razlagali pismo predsednika vlade. Janša je v njem absoluten zagovornik vladavine prava, ki seveda pomeni, da o nekaterih rečeh ne more odločati samo politična večina, kajti potem to ni vladavina prava, ampak vladavina politične večine,« pravi Rupel in doda: »Menim, da ima Janša prav, ko predlaga sprejem 'enotnega odnosa do glavnih groženj'. Z drugimi besedami, treba se je temeljito pogovoriti o pomenu vladavine prava. To pa ne pomeni, da smo lahko lahkomiselni do julijskega dogovora in do močnejše Evrope v postpandemični dobi.«

Izraz politične nekulture

Ivo Vajgl, ki je bil tako zunanji minister kot evropski poslanec, je bil do predsednika vlade veliko bolj oster: »To dopisovanje je izraz politične nekulture in provincionalizma. Mislim, da so pisma namenjena predvsem domači javnosti in hrabrenju privržencev SDS, predvsem zato, ker je Janša dovolj izkušen politik, da ve, da tisti, na katere pisma naslavlja, poznajo tudi drugo plat medalje. Predvsem vedo, da je imel Janša zelo resne probleme s pravosodjem, da je njegova biografija zelo vprašljiva, če v njej piše, da je bil v Sloveniji politični zapornik. Njegovi naslovljenci vedo, česa je bil obtožen in zakaj je bil kot politik v zaporu. Ti poskusi očrniti Slovenijo tudi v času, ko razpolagajo z vsemi vzvodi oblasti, je popolnoma deplasirano dejanje.« Ob tem Ivo Vajgl oceni, da je »posebno poglavje« del pisma, v katerem Janša daje podporo Madžarski in Poljski pri njunem poskusu spodkopavanja EU in grožnjah z vetom. »Po svoje je bilo presenetljivo, da se Janša temu vetu ni upal pridružiti in zdaj to dela na neki posreden način s tem pismom. In verjetno je eden glavnih razlogov, zaradi katerih se je odločil za pisanje, ravno to, da se še na svoj način solidarizira s svojimi populističnimi političnimi zavezniki. V vsakem primeru je to početje za Slovenijo kontraproduktivno, še posebej v luči, da naj bi Slovenija naslednje leto predsedovala Evropski uniji. Mogoče pa vendarle ne bo predsedovala pod vodstvom Janeza Janše,« zaključi Ivo Vajgl.

Nedostojno 

Miro Cerar v odzivu na pismo pravi: »O čisto pravem namenu lahko samo ugibamo. Zanesljivo pa je jedro sporočila v tem, da voditeljem EU sporoča, da vladavina prava ni tema, s katero bi se on želel ukvarjati, in da večja diskusija na to temo ni potrebna.« Nekdanji premier meni tudi, da je pismo poskus odvračanja pozornosti od nedavnega fiaska, ki si ga je Janez Janša privoščil s čestitko Donaldu Trumpu. »Mislim, da je pismo zelo skrb vzbujajoče, ker se predsednik naše vlade postavlja v vlogo, ki ni v korist Sloveniji.« Ob tem nekdanji prvi mož SMC in kratkotrajni zunanji minister pravi, da Janez Janša vladavino prava dojema preozko, saj ne gre le za delovanje sodnih organov, ampak za to, da morajo vsi, tudi nosilci oblasti, spoštovati pravne norme. Cerar se je odzval tudi na trditve, da so bile volitve leta 2014, na katerih je slavil prav on, ukradene: »Te volitve so bile tako zakonite kot legitimne. Ne nazadnje je na podlagi teh volitev tudi Janez Janša sedel v parlamentu. Pa še to, tudi Janez Janša v svojem pismu ugotavlja, da nihče na svetu razen njega in njegovih sodelavcev ni ugotovil, da bi bilo s temni volitvami kaj narobe.« Na metaforo o ladji, ki zapušča konvoj, pa se odzove zelo ostro: »Če bi to prišlo iz ust kakšnega komentatorja, bi človek zadevo še razumel, če pa prihaja iz ust premierja, ki naj bi vodil predsedovanje EU, pa je zelo skrb vzbujajoče in vprašanje je, kaj ima v mislih. Na to vprašanje bo moral podati odgovor in upam, da niti za trenutek ni pomislil na Slovenijo. Moral bi paziti na vsako besedo in zanimivo bo spremljati, kakšen bo odziv EU. Zaradi pisma sem zaskrbljen, saj predsednik vlade spet blati lastno državo, kar se mi zdi skrajno neprimerno in nedostojno.«

EU brez Madžarske in Poljske

Če lahko po julijskih pogajanjih podamo oceno, da se je Janši izplačal manever iskanja zaveznikov v Madžarski in Poljski in da smo na ta način pridobili nekaj pogajalske moči, pa je vprašljivo, kako koristno je vztrajanje v podpori držav, ki zavračata vladavino prava, saj bi lahko njegov pogajalski dosežek hitro izzvenel. Mark Rutte, nizozemski predsednik vlade, je namreč prvi, ki je že septembra omenil, da bi lahko proračun EU sprejeli tudi v obliki dogovora med 25 vladami brez Madžarske in Poljske. Če bi bila takšna rešitev sprejeta, najbrž ne bi bila kakšna večja težava na seznam izločenih dodati še Slovenije.