Pod pragom revščine živi vsak osmi prebivalec

So zaposleni na minimalni plači postali sodobni reveži?

Mojca Vtič / Štajerski tednik
5. 11. 2020, 06.36
Deli članek:

Lani je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna, so s podatkom postregli na statističnem uradu. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije.

Bobo
Relativno revni so tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo.

Kako se sploh meri revščina? Statistični uradi evropskih držav merijo tako imenovano relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljajo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je po izračunu statistikov v Sloveniji lani znašal 8440 evrov oziroma 703 evre mesečno. To pomeni, da so bile osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 703 evrov, izpostavljene tveganju revščine oziroma so morale preživeti mesec z dohodkom, ki je bil nižji od tega zneska.

Stopnja tveganja višja med ženskami

Podatki o stopnjah tveganja revščine glede na spol in starost kažejo, da so bile v letu 2019 najbolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, ženske (13,0 %), predvsem tiste, ki so bile starejše od 65 let (23,0 %). S starostjo oseb se ta številka še viša. Stopnja tveganja revščine med ženskami, starejšimi od 75 let, je po zadnjih podatkih 28,1-odstotna, ocenjujejo na Sursu. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (38,0 % oseb pod pragom revščine), še posebno ženske (41,1 %). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so bile v najslabšem položaju osebe v enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (26,1 %). Glede na status aktivnosti so bili po pričakovanjih v najslabšem položaju delovno neaktivni (21,3 %), med njimi pa predvsem brezposelni (43,6 %).

50.000 zaposlenih na minimalni plači

A ne le brezposelni, tudi zaposleni v panogah, ki prejemajo minimalno plačo za polni delovni čas, hodijo po robu tega praga oziroma so brez dodatkov kar pod njim. Minimalna plača se je sicer zvišala z 886,63 evra na 940,58 evra bruto. Kaj to pomeni neto, torej v znesku, ki dejansko zaide na transakcijski račun delavca? Minimalna plača pri nas, ki naj bi jo po oceni statističnega urada prejemalo okrog 34.700 ljudi v privatnem sektorju in 16.300 v javnem, neto znese okrog 675 evrov. To pomeni znesek brez dodatkov za delovno dobo, izmensko delo, stroškov za prevoz na delo in z njega, malice … Delavec torej za 40-urni obseg dela na teden na obračunski dan ni upravičen niti do zneska, ki bi presegel prag za tveganje revščine.

Revščina v EU

V delo 92 župnijskih Karitas se vsako leto vključi okrog 1200 prostovoljcev, ki opravijo okoli 80.000 ur prostovoljnega dela ter nudijo najrazličnejšo pomoč (hrana, oblačila, obiski, psihosocialna pomoč) okrog 22.000 ljudem v stiski v posameznem letu. 

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki se nanašajo na leto 2019, se delež oseb, izpostavljenih tveganju revščine, v članicah Evropske unije giblje od 10,1 (Češka) do 23,8 odstotka (Romunija). Slovenija se z 12 odstotki uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine v EU. Nižje deleže oseb, izpostavljenih tveganju revščine, kot Slovenija imata Češka in Finska. Madžarska, Slovaška in Danska imajo približno take kot Slovenija. Evropske države z najvišjo stopnjo tveganja revščine so bile Bolgarija, Latvija in Romunija; v teh državah je bila stopnja tveganja revščine več kot 22-odstotna. Prag tveganja revščine se je gibal od 2310 evrov (v Romuniji) do 18.430 evrov (na Danskem). V naši severni sosedi, s katero se radi primerjamo, je prag tveganja revščine skoraj enkrat višji, in sicer znaša 15.437 evrov, na Hrvaškem pa za polovico nižji in se ustavi pri 4384 evrih. Ob tem obe naši sosedi beležita tudi višjo stopnjo tveganja revščine, v Avstriji je bila ta 13,3, na Hrvaškem 18,3 odstotka, kar pomeni, da je pod pragom revščine živel večji delež Avstrijcev in Hrvatov kot državljanov Slovenije.

Na Karitas se obračajo tudi zaposleni

Poleg rednih prejemnikov pomoči se na Karitas vse več obračajo družine oziroma posamezniki v stiski ob izgubi zaposlitve (v večini primerov gre za delavce po kratkotrajni zaposlitvi, samozaposlene, delavce tretjih dežel z družinami …), delavci na čakanju, zaposleni z minimalnim dohodkom oziroma zaposleni – družine, ki le malenkost presežejo cenzus za uveljavljanje pravic iz Zakona o socialnem varstvu. V prvih devetih mesecih leta 2020 je prejelo pomoč kar 3882 različnih oseb. Pomoč se je nanašala na pomoč v hrani in higienskih potrebščinah, oblačilih, pomoč v obliki informiranja, svetovanja ter druga pomoč.

Po obdobju epidemije opažajo, da je veliko rednih ali novih prosilcev za pomoč, ki so se oglasili po dveh ali treh letih na Karitas, izpostavilo poleg materialne tudi močno psihosocialno stisko. Zato se obračamo na vse ljudi odprtega srca k pomoči in sodelovanju v akciji »Covid-19«.