Slovo

Umrl Tone Škarja, velikan slovenskega alpinizma

S.R.
11. 5. 2020, 15.08
Posodobljeno: 11. 5. 2020, 16.04
Deli članek:

Preminil je velikan slovenskega alpinizma Tone Škarja.

Bobo
Tone Škarja

V 83. letu starosti se je poslovil alpinist, gorski reševalec in vodik ter pisatelj in fotograf Tone Škarja,  je za STA potrdil Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS), ki pokriva tudi področje dela komisije za alpinizem.

V Mengšu živeči Škarja je v svoji alpinistični karieri opravil več kot 1000 vzponov, od tega več kot 30 prvenstvenih. Tuja mu niso bila niti tuja gorstva, pri čemer je bil vodja več odprav na himalajske vrhove. Kot član znamenite odprave na Everest leta 1979 je prejel tudi Bloudkovo nagrado. Škarja, ki je v rokah vešče vihtel tudi pisalo, je bil od leta 1968 do 1978 načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 do leta 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Več kot osem let je bil tudi podpredsednik PZS (1998 - 2011), poroča STA.

Bobo
Tone Škarja leta 1979, tik pred odpravo na Everest.

Pogosto je pisal o svojih vzponih in odpravah, objavljal pa je v Planinskem vestniku ter v drugih revijah in časopisih.

Škarja je za dolgoletno delo v planinski organizaciji in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini, konec lanskega leta prejel tudi priznanje Planinske zveze Slovenije. Za svoje življenjsko delo je prejel priznanje častni član PZS.

Bobo
Tone Škarja leta 2014.

"Z najvišjim priznanjem častni član PZS se je planinska organizacija poklonila alpinistu, gorskemu vodniku, gorskemu reševalcu, pisatelju in fotografu Tonetu Škarji, članu in vodji številnih alpinističnih odprav v Himalajo, ki je bil skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe, in sicer za neizbrisen pečat, ki ga je s svojim vsestranskim, zavzetim in izjemnim delovanjem pustil v slovenskem in svetovnem alpinizmu," so takrat sporočili iz planinske zveze.

"Presenečen in ganjen sem, kar ni moja navada. To priznanje sprejemam kot priznanje za skupno pol stoletja dela v planinski organizaciji, dela dobrih ljudi in organizacije. Priznanje je lep spomin na čase, ko smo še znali držati skupaj, ko je šlo za idealizem, kar brez dvoma je alpinizem, in na vse tiste, ki so ostali v Himalaji," pa je vtise strnil skromni Kamničan, ki so mu takrat zbrani namenili najglasnejši aplavz.

Bobo
Škarja je bil tudi pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.