Mariborskim, brežiškim in gorenjskim družinskim zdravnikom, ki so opozorili na nevzdržne in izredne razmere pri delu, saj imajo vse manj časa za obravnavo posameznega bolnika, so se zdaj pridružili še njihovi kolegi iz Celja.
Princip tekočega traku
Celjski družinski zdravniki so v pismu, namenjenemu ministrstvu, zdravstveni zavarovalnici in zbornici ter širši javnosti, izrazili zahtevo po takojšnji ureditvi razmer, da bodo imeli končno čas za pacienta, kar po njihovih besedah vključuje predvsem umik vseh nepotrebnih administrativnih del. »Zahtevamo utemeljitev predvsem z vidika ogrožanja varnosti našega dela, saj pri trenutnem načinu dela po principu tekočega traku, ki je hkrati prekomerno obremenjeno z urejanjem administracije, ni več mogoče zagotoviti dobre kakovosti obravnave pacientov,« so opozorili v pismu.
Ob tem tudi zahtevajo, da nosilci zdravstvene politike in ostale institucije na področju zdravstva ustvarijo razmere, v katerih bosta družinska medicina in primarna pediatrija postali bolj privlačni za mlade kadre.
Tudi v prihodnje sicer pričakujejo, da bodo ambulantno delo v popoldanskem času opravljali le enkrat tedensko, »namesto ponekod aktualnega dvakratnega«. »Zdaj je žogica na strani vas, naslovnikov tega pisma, ki ste akterji dogajanja v zdravstvu. Glavni deležniki so v prvi vrsti pacienti. Zdravniki pa zdaj od vseh vas zahtevamo ukrepe! Nič več vas ne prosimo, saj so spremembe pogojev našega delovanja, katerih izvedba je v vaši pristojnosti, nujne. V nasprotnem vas kot predstavniki nosilnega poklica v zdravstvu z vso odgovornostjo opozarjamo, da sledi kolaps sistema,« so še zapisali celjski družinski zdravniki.
V odzivu na opozorila družinskih zdravnikov o preobremenjenosti je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko na torkovi novinarski konferenci spomnila, da so že v splošnem dogovoru za letošnje pogodbeno leto okrepili primarno zdravstveno dejavnost za 43 timov splošnih ambulant ter 10 timov otroškega in šolskega dispanzerja v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Prav tako so z aneksom k splošnemu dogovoru dodali še devet timov splošnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine.
Po napovedih Vračkove bodo v primarno zdravstveno raven v prihodnje usmerili več denarja, prav tako podpirajo povečanje števila razpisanih mest za specializacije iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, s čemer bi zagotovili ustrezno mrežo specialistov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Minister za zdravstvo Samo Fakin je na novinarski konferenci tudi napovedal, da bodo diplomirane medicinske sestre v prihodnje v večji meri vključili v delo splošnih ambulant, kar bo dodatno razbremenilo zdravnike. Ob tem pa je spomnil, da obisk teh ambulant v zadnjih letih nekoliko upada.
Trend zmanjševanja čakalnih dob
Izboljšanje katastrofalnega stanja v zdravstvu je povezano tudi s čakalnimi dobami. Podatki iz baze eNaročanja na dan 1. oktober po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da se nadaljuje trend skrajševanja čakalnih dob. V primerjavi s septembrom so se tako čakalne dobe v povprečju skrajšale pri 73 odstotkih vseh vrst zdravstvenih storitev, ki jih inštitut spremlja na mesečni ravni.
»Največ storitev, pri katerih povprečna dolžina čakanja na prvi termin presega dopustno mejo, najdemo pri stopnji nujnosti 'zelo hitro'. Pri prvih pregledih, ki jih spremljamo na mesečni ravni, je 48 odstotkov storitev, pri katerih je povprečna dolžina čakanja na termin daljša od dopustne meje, pri ostalih zdravstvenih storitvah pa ta delež znaša 10 odstotkov,« so zapisali na NIJZ. Nad dopustno dolgo čakalno dobo za prvi pregled je v začetku oktobra čakalo 33.060 oseb, kar pomeni 1,7 odstotka čakajočih manj kot v začetku septembra.
Ena od prioritet, ki so jih še pred prevzemom vlade zastavile koalicijske stranke, je bilo skrajšanje čakalnih vrst. »Nič čakalnih dob. Mislim, da smo sposobni čakalne dobe v enem letu na ambulantni specialistiki spraviti na nič oziroma znotraj 14 dni ali enega meseca. To smo dokazali že na več področjih: katarakta, magnet, preiskavi, ki ju dobite skoraj povsod v Sloveniji v 14 dneh. So pa še kraji, kjer tega ni,« je ob napovedi kandidature za zdravstvenega ministra pred tremi meseci povedal Samo Fakin.
Minister Fakin je v torek izrazil pričakovanje, da bodo že v prihodnjem letu nekatere čakalne dobe, kot so na primer pri preiskavah z magnetno resonanco in CT, bistveno krajše. Določili bodo tudi število prvih pregledov v specialističnih ambulantah, ki jih mora ta dnevno opraviti. »S tem bomo prioriteto preusmerili z vseh pregledov na prve. Določitev njihovega števila v specialističnih ambulantah bo zagotovo eden večjih izzivov,« je pojasnil minister. Obenem je poudaril, da je ministrstvo lani in letos za skrajševanje čakalnih dob namenilo po 35 milijonov evrov, »nekaj podobnega se obeta tudi v prihodnjem letu«.
Število zdravnikov narašča
Kot že zapisano, število zdravnikov v Sloveniji narašča. V letu 2005 je bilo v Sloveniji 235, v letu 2010 243, v letu 2015 pa 283 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. »Kljub temu je Slovenija med preostalimi državami članicami EU ena tistih z najnižjim številom zdravnikov na 100.000 prebivalcev,« so ugotovili na statističnem uradu v posebnem poročilu za leto 2015.
Slovenija se je tako uvrstila na rep razpredelnice, saj so manj zdravnikov na 100.000 prebivalcev imeli le v Veliki Britaniji (279), Romuniji (277) in na Poljskem (233).
Po nekaterih novejših, a nepreverjenih podatkih naj bi naša država padla celo na predzadnje mesto. Za primerjavo naj navedemo, da imajo največ zdravnikov v Avstriji, kar 510 na 100.000 prebivalcev, sledita Latvija (434) in Švedska (419). Švedski družinski zdravnik ima tako za bolnika v povprečju na voljo 22 minut, v Sloveniji pa le sedem. Najmanj časa za bolnika imajo na svetu družinski zdravniki v Pakistanu, in sicer le 48 sekund.
