Dolžniška kriza?

Nov rekord: vsak zemljan dolguje že 86 tisoč dolarjev

M.V.
19. 12. 2018, 19.30
Deli članek:

Globalni dolg je znova narasel in dosegel rekordne višave. Pri 184 bilijonih dolarjev dolga je vsak zemljan zadolžen za 86 tisoč dolarjev.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Podatke je v zadnjem četrtletju letošnjega leta objavil Mednarodni denarni sklad (IMF). Zadolženost je skokovito narasla po izbruhu globalne krize leta 2007. Takrat je skupni dolg vseh držav znašal »le« 70 bilijonov dolarjev, do leta 2013 pa se je skupni dolg vseh držav in podjetij povzpel čez sto bilijonov. Raven državnih dolgov je povišal za 80 odstotkov v primerjavi z letom 2007, podobno intenzivno so se zadolževala tudi podjetja. Države in podjetja so takrat začeli množično izdajati obveznice. Glavni razlog za zadolževanje pa so bili predvsem vladni ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in reševanje bank.

Naraščanje kitajskega dolga

IMF je izračunal, da dolgovi presegajo vrednost svetovne proizvodnje, uvrščanje Kitajske na seznam največjih dolžnikov pa je nov pojav. Od začetka tisočletja se je kitajski dolg povečal z manj kot tri na več kot petnajst odstotkov svetovnega deleža. Skupna »planetarna« zadolženost ob koncu letošnjega leta tako znaša 184 tisoč milijard, kar predstavlja 225 odstotkov svetovnega bruto družbenega proizvoda. Izračun je tako presegel oktobrske napovedi IMF za dva tisoč milijard. Končni izračun je presegel napovedi, ker so nekatere države šele naknadno sporočile podatke o svojem dolgu. »Z vključitvijo statistike za državno in zasebno zadolževanje globalna baza podatkov (GDD) ponuja neprimerljivo sliko globalnega zadolževanja v obdobju po drugi svetovni vojni,« so sporočili z IMF. V razvitih državah javni dolg predstavlja povprečno 105 odstotkov njihovega BDP, kar ni bilo doseženo vse od konca druge svetovne vojne. V nastajajočih trgih in državah s srednjimi dohodki javni dolg dosega 50 odstotkov BDP, v nerazvitih pa 40 odstotkov.

Pred nami le Hrvati

Javni dolg Slovenije je po zadnjih podatkih znašal 73,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Izmed držav nekdanje Jugoslavije je bolj zadolžena le Hrvaška, katere dolg znaša 78 odstotkov BDP. Črnogorski dolg znaša 67, srbski dolg pa 62,54 odstotka. Najmanj sta zadolženi Bosna in Hercegovina ter Makedonija, in sicer za nekaj manj kot 40 odstotkov. Finančni minister Andrej Bertoncelj je sicer na začetku meseca spomnil, da je cilj koalicije zmanjševanje javnega dolga. Ta naj bi se po njegovih besedah prihodnje leto znižal na 66,6 odstotka BDP. Pri javnem dolgu bo Slovenija glede na vladne načrte v letu 2019 izpolnjevala minimalno pravilo, da se dolg zmanjšuje po eno dvajsetino razlike do 60 odstotkov BDP letno, a predvsem zaradi povečanja BDP, je opozorila članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič.