Pred letošnjim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom – osmim po vrsti – bo v ospredju pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane.
Za prihodnje generacije
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je »ozaveščanje in širjenje znanja o pomenu tal za vse človeštvo in o posledicah njihove degradacije naša skupna dolžnost«. Sploh glede na to, da je v zadnjih desetletjih izginilo več rodovitnih tal kot kadarkoli prej, trend pa se nadaljuje. »Od naših odločitev in dejanj je danes odvisno, kako bomo za prihodnje generacije ohranili tla, ki so ključnega pomena za življenje v kopenskih ekosistemih in so poleg vode in zraka temeljna naravna vrednota,« so zapisali.
Kot je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se mora tudi kmetijstvo primerno prilagoditi. »Eden od načinov je tudi ekološko kmetovanje, saj ima Slovenija kar 85 odstotkov kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki, kar je lahko podlaga za razvoj ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje ima v Sloveniji veliko priložnosti za razvoj, je lahko pravi odgovor za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki,« je poudarila ministrica.
V Sloveniji predvsem vodna erozija
Potrebe prebivalstva so vse večje, svoje so naredile tudi podnebne spremembe. Zato so tla izpostavljena procesom degradacije, med katere na ministrstvu za okolje in prostor prištevajo erozijo, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, poplave, prekrivanje in tesnenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oziroma pozidavo zemljišč ter onesnaževanje tal. Posledice se kažejo v izgubi rodovitnosti tal in s tem proizvodne sposobnosti tal za pridelavo zadostnih količin varne hrane in biomase, izgubi ogljika in biološke raznovrstnosti, zmanjšanju sposobnost tal za čiščenje in zadrževanje vode, počasneje se razgrajujejo morebitna onesnaževala v tleh. »Nekateri degradacijski procesi tal v Sloveniji niso zaznani v takem obsegu, da bi dejansko ogrožali tla in njihove funkcije v okolju oziroma so zaznani zgolj lokalno, kar pa ne pomeni, da tudi v takih primerih ni treba ustrezno ukrepati. Grožnjo tlom na posameznih območjih Slovenije predstavljata onesnaženje tal z anorganskimi onesnaževali (predvsem kovinami in polkovinami kot so npr. kadmij, svinec, cink, arzen, baker) in organskimi onesnaževali iz industrije in prometa (npr. poliklorirani bifenili (PCB), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) in mineralna olja) ter kmetijstva (ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Grožnjo tlom predstavlja erozija, ki se pojavlja lokalno in je močno odvisna od reliefa, vegetacije, vrste tal in podnebnih značilnosti. V Sloveniji prevladuje predvsem vodna erozija, v manjši meri se pojavlja tudi vetrna erozija. Največja prepoznana grožnja tlom v Sloveniji pa je prekrivanje tal z različnimi nepropustnimi materiali in utrjevanje oziroma zbijanje tal, ker to predstavlja trajno izgubo tal kot naravnega vira in izgubo funkcij in storitev, ki jih tla v okolju zagotavljajo,« so zapisali na omenjenem ministrstvu.
