STATISTIKA

Na zahodu so bolj zdravi kot na vzhodu

Dženana Kmetec / Štajerski tednik
1. 5. 2018, 07.50
Deli članek:

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nove informacije o zdravju prebivalcev za vse slovenske občine.

Seštevek kazalnikov tveganja in preventive.

Čeprav najnovejši podatki, ki se nanašajo na leto 2016, kažejo, da se na ravni države določeni kazalniki izboljšujejo, imamo na severovzhodu Slovenije očitno še veliko zdravstvenih težav.

Vsekakor je podatek, da Slovenci zadnja leta živimo dlje oziroma umiramo starejši, spodbuden. K temu pomembno prispeva manjša umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pred starostjo 74 let. A razlike med občinami pri posameznih kazalnikih so velike. Stanje, skupaj s tveganji, so letos predstavili tudi s karto Slovenije, ki jasno kaže, da se kazalniki zdravja v povprečju proti vzhodu Slovenije poslabšujejo.

Razveseljivo je sicer dejstvo, da se prebivalci bolj udeležujejo obeh preventivnih programov za odkrivanje raka, ki pokrivata vso državo. To sta programa Svit in Zora. Ravno s temi kazalniki smo na našem območju lahko precej zadovoljni.
Pri nekaterih drugih pa so rezultati slabši kot prejšnja leta: več je prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji in več bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki so neposredno povezane z alkoholom. Kot poudarjajo na NIJZ, v občinah z majhnim številom prebivalcev nekateri kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj.

Je stopnja samomorilnosti tudi znak nezadovoljstva?

 Izboljšave in alarmi
Zanimivo, med občinami v Spodnjem Podravju kljub nekaterim skrb vzbujajočim ugotovitvam v pozitivnem smislu izstopa občina Ptuj, ki ima več dobrih kot slabih kazalnikov. 

Čeprav na ravni države podatki kažejo manjšo stopnjo samomorilnosti, pa tudi zmanjšanje prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih bolezni, imamo na severovzhodu države na tem področju očitno precej težav. Pri tem močno izstopa Ptuj, kjer je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora 54 na 100 tisoč prebivalcev, po Sloveniji pa 20. Tudi v Žetalah je število primerov skrb vzbujajoče: umrljivost zaradi samomora je bila 42 na 100 tisoč prebivalcev. Še bolj alarmantno je stanje v Svetem Andražu, kjer po stopnji umrljivosti zaradi samomorov zasedajo eno izmed najvišjih mest: stopnja je 90, torej štirikrat višja od slovenskega povprečja.

Veliko smo bolni, veliko na bolniških

Glede na državno povprečje so skrb vzbujajoče tudi številke o bolniški odsotnosti na severovzhodu države. Državno povprečje 14,4 dneva na leto presega večina občin v Spodnjem Podravju. Izstopajo pa Žetale, Videm, Majšperk, Cirkulane, Juršinci, Dornava, Podlehnik, Lenart, Ormož in Ptuj.

Med vsemi naštetimi občinami je delovno aktivno prebivalstvo največ koristilo bolniški dopust v Ormožu: 21,7 koledarskega dneva na leto. Le en dan manj je povprečje Podlehnika in Lenarta. Visoke pa so tudi številke za Ptujčane, ki so v povprečju letno na bolniškem dopustu 18,6 dneva, torej približno štiri dni več od državnega povprečja.

Na vzhodu preveč predebelih otrok

Po prehranjenosti otrok se slika na vzhodu države bistveno razlikuje od tiste na zahodu. Pri tem izstopajo občine Cirkulane, Videm, Podlehnik, pa tudi Gorišnica, Dornava, Destrnik in Starše. To je povezano tudi s telesnim fitnesom osnovnošolskih otrok in mladostnikov, ki opisuje, kolikšen delež otrok med 6. in 15. letom starosti v posamezni slovenski občini dosega ustrezno raven gibalne učinkovitosti. Slika je pričakovano nasprotna tisti, ki kaže število prekomerno prehranjenih otrok.