Integriteta

Kangler: Ali se kdo od vas vpraša po trpljenju mojega otroka?

J.P.
27. 3. 2018, 13.15
Posodobljeno: 30. 3. 2018, 13.27
Deli članek:

V prostorih koalicije Združena desnica se je predstavil kandidat za ministra za infrastrukturo mag. Anton Štihec, med govorci sta bila tudi Aleš Primc in Franc Kangler.

Bobo
Franc Kangler.

Omenjena trojica je danes predstavila stališča koalicije do referenduma o drugem tiru ter prioritete infrastrukturnih investicij v prihodnjih štirih letih.

»Če ne spoštujemo resolucijskih zavez, je brez veze, da sprejemamo neke resolucije«

»Kaj je učinkovita družba?« se je za začetek vprašal Anton Štihec in pojasnil: »Učinkovita družba je tista, ki dobro upravlja s svojim premoženjem,« pri čemer dobro pomeni »tako, da se ohranja vrednost tega premoženja«. Prepričan je, da z državnim premoženjem ne upravljamo dovolj dobro in da nacionalni interesi na področju infrastrukture niso dovolj dobro definirani.

Svet24.si
Anton Štihec, Franc Kangler in Aleš Primc

Državljani in državljanke na področju infrastrukture v državni proračun iz različnih virov prispevajo približno eno milijardo evrov, je nadaljeval. Nazaj po njegovih besedah z investicijami v infrastrukturo dobijo le 700 milijonov evrov. Razlika se tako nekje izgubi oziroma se porabi v drugih sektorskih politikah, kar pomeni, da so »prioritete slabo zastavljene«. Ali je letni vložek v prometno infrastrukturo torej dovolj visok? »Ja,« si je odgovoril, »če ga dobro upravljamo. Ne, če imamo prioritete napačno zastavljene.«

Vlaganje v nove projekte in zanemarjanje vzdrževanja obstoječih je po Štihčevem mnenju primer slabo zastavljenih prioritet in neučinkovite družbe, kar je po njegovih besedah razvidno tudi iz resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS in s tem tudi iz šestletnega drsnega načrta, torej projektov, ki naj bi se izvajali od 2018 do 2022. »Več sredstev se vlaga v nove projekte, premalo pa se vlaga v tekoče vzdrževanje,« je znova poudaril. Pri tem je opozoril na razliko med predvideno količino sredstev v sami resoluciji in višino sredstev v operativnem programu (196 milijonov evrov proti 107 milijonom) na področju investicij ter na ravno obratno situacijo na področju vzdrževanja (72 milijonov evrov v resoluciji in več v operativnem programu). Razlog za razkorak vidi bodisi v slabem predvidevanju zneskov bodisi v preslabo zastavljenih operativnih načrtih. »Če ne spoštujemo resolucijskih zavez, je brez veze, da sprejemamo neke resolucije,« je poudaril Štihec, ki je odločen, da je v obstoječo infrastrukturo treba primerno vlagati, ne pa zgolj v nove projekte.

Za revidacijo se mu zdijo primerni naslednji projekti: zaključevanje avtocestnih odsekov, širitev in dograditev avtocestnih pasov na nekaterih trasah, druga cev predora Karavanke, različni odseki tretje razvojne osi, drugi tir Divača-Koper (dvojni), posodobitve posameznih železniških prog, širitev kapacitete Luke Koper.

Dotaknil se je tudi področja energetike, ki spada po ministrstvo za infrastrukturo. Zdi se mu, da je v nacionalnem interesu, da proizvedemo toliko energije, kot je porabimo.

Podpirajo drugi tir

Spregovoril je tudi Aleš Primc, ki je o referendumu o drugem tiru dejal, »da je popolnoma nesprejemljivo« – z vidika denarja in »z vidika tega, da ljudi dvakrat v dveh tednih naganjamo na volišča« – da bi ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru ne bilo izvedeno skupaj s prihajajočimi državnozborskimi volitvami. »Če bo slučajno datum ločen, ne bi naredila nobena druga država na svetu razen Slovenija,« je pribil Primc, še preden je postalo znano, da bosta datuma dva.

Združena desnica po njegovih besedah drugi tir podpira, a podpira dvojni tir, ne enojnega. »A po bistveno bolj racionalni trasi, bistveno hitreje zgrajen in bistveno cenejši, kot je sedaj predviden.«

Krivična gonja

Primc je nato besedo predal Francetu Kanglerju. Govoril je predvsem o pravosodju. »Leta '91 smo se nekateri izpostavili za pravično in pošteno Slovenijo, se borili za Slovenijo. In tudi sam si želim, da bi mi pravično in pošteno sodili. Ali se vam zdi normalno, da je nekdo zoper mene leta 2011 sprožil hišno preiskavo, za katero je varuh človekovih pravic v lanskem poročilu zapisal, da je bila hišna preiskava zrežirana, da ni bila zakonita? Ali se vam zdi normalno, da je nekdo zoper mene podal 22 kazenskih ovadb za več kot 40 kaznivih dejanj? Do tega trenutka niso ničesar izločili iz mojega spisa, pa je sodišče v Mariboru zaključilo 16 kazenskih ovadb pravnomočno in tri ovadbe so zaključene na prvi stopnji in čakajo na pravnomočnost, se pravi 19. Ali se kdo od vas vpraša po trpljenju mojega otroka, ki to spremlja, to krivično gonjo? Ali se kdo od vas vpraša, kdo je ukazal sodniku, da me je krivično obsodil, da sem izgubil mandat? Ali se kdo od vas vpraša, kdo je sodniku naročil, da je javno in glasno povedal, da sem moteč in nevaren?« je dejal in poudaril, da ima po ustavi vsakdo pravico kandidirati. »Zato smo se v Združeni desnici odločili glede naše programske vsebine: v trenutku, ko bomo dobili mandate in bomo izvoljeni v državni zbor, bomo predlagali v sprejem zakon o integriteti v pravosodju,« je dejal. Imel bo 10 členov, je razložil. V njem bo pisalo, da bivši agentje službe državne varnosti Jugoslavije in drugih obveščevalnih služb nimajo kaj iskati v pravosodju »na funkcijah sodnik, tožilca in pravobranilca na vseh instancah«. V njem bo pisalo tudi, da člani političnih strank, ki so opravljali kakšno funkcijo, v pravosodju zaradi integritete prav tako ne morejo opravljati katere od prej omenjenih funkcij.

»Niso vsi sodniki isti. Vsak sodnik ima ime. In vsak sodnik nosi svojo odgovornost,« je ob koncu svojega govora med drugim povedal Kangler.

Pojasnilo Varuha človekovih pravic

Na Kanglerjevo izjavo »... Ali se vam zdi normalno, da je nekdo zoper mene leta 2011 sprožil hišno preiskavo, za katero je varuh človekovih pravic v lanskem poročilu zapisal, da je bila hišna preiskava zrežirana, da ni bila zakonita?...« so se odzvali v Uradu varuha človekovih pravic. Pravijo, da »zapisana neresnična izjava g. Kanglerja terja popravek oziroma pojasnilo«, ki ga v celoti objavljamo na tem mestu: 

»Zaradi objektivnosti informacije, ki se nanaša na ugotovitve Varuha iz obravnave primera, ki ga izpostavlja g. Kangler, želimo poudariti, da se zapis v poročilu za leto 2016 (str. 203 in 204 z naslovom Tudi za priče pri hišnih preiskavah ne sme biti dvoma o nepristranskosti), nanaša predvsem na izbiro prič pri hišnih preiskavah. V konkretnem primeru tako nismo presojali zakonitosti hišne preiskave, saj je to predvsem v rokah sodišča (tovrstno presojo je sodišče tudi opravilo). Menili pa smo, da bi bilo prav, če pri preiskavi v tem primeru ne bi sodelovala oseba, za katero so bili (vsaj pri pobudniku) dvomi o njeni nepristranskosti. Priče namreč morajo biti zagotovilo, da je hišna preiskava pravilno opravljena, in prav zato velja poudarjena obveznost policije, da je pri njeni izbiri pozorna na vse okoliščine, ki bi bile lahko temelj za kakršen koli dvom o nepristranskosti priče. Pri tem je treba upoštevati, da se mora nepristranskost ustvarjati oziroma ohranjati tudi navzven, da ni kakor koli ogroženo zaupanje v njeno sodelovanje pri preiskavi. Ker smo na tem področju (pri zagotavljanju prič) v praksi ugotovili več težav, smo že podprli idejo o uzakonitvi podlage za vzpostavitev sodnega seznama oseb, ki bi lahko sodelovale v predkazenskem postopku kot priče pri izvedbi hišne ali osebne preiskave.«