Nepriznana invalidnina

Sodišča stopila na stran pokojninskega zavoda, ustavno na stran invalida

G.G./STA
6. 11. 2017, 21.26
Posodobljeno: 6. 11. 2017, 21.27
Deli članek:

Ustavno sodišče je v primeru pritožbe moškega, ki mu je pokojninski zavod zavrnil priznanje invalidnine za telesno okvaro, odločilo, da so sodišča potrdila odločitev zavoda, ne da bi postavila sodnega izvedenca medicinske stroke. Njihove odločitve je razveljavilo in zadevo vrnilo na prvo stopnjo.

Primož Lavre
Ustavno sodišče RS.

Ustavno sodišče je sklep vrhovnega sodišča, sodbi ljubljanskega višjega delovnega in socialnega sodišča ter Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani razveljavijo, zadevo pa vrnilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz leta 2012. Presodilo je, da pritožnik nima 80-odstotne telesne okvare zaradi poklicne bolezni in tako tudi ne pravice do ustrezne invalidnine. Pritožnik se je obrnil na sodišče druge stopnje, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Vrhovno sodišče pa je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, in 23. člena ustave, ki govori o pravici do sodnega varstva, ter kršitev dela konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi samo ugotavljalo, ali je pri njem podana telesna okvara, in je tudi samo ocenjevalo medicinsko dokumentacijo v spisu, ne da bi za to imelo ustrezno strokovno znanje.

Dve sporni stališči

Po opozorilu ustavnega sodišča sta z vidika ustavnoprocesnih jamstev iz 22. člena ustave sporni dve stališči, ki so ju sprejela sodišča v tej zadevi. Prvo stališče se nanaša na dokazno vrednost izvedenskih mnenj invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sodišča so izvedenskima mnenjema invalidskih komisij, ki so ju upoštevala kot ključni dokaz, pripisala lastnost javnih listin. Toda stališča, po katerem je javna listina tudi dokument strokovne komisije, ki z namenom nudenja strokovne pomoči deluje pri pokojninskem zavodu kot nosilcu javnega pooblastila, ne utemeljuje nobena v pravni znanosti sprejeta metoda razlage, opozarja ustavno sodišče.

Drugo stališče se po besedah ustavnega sodišča nanaša na utemeljitev zavrnitve pritožnikovega predloga za pridobitev izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke. Nepristranskost izvedencev je zaradi pomena in vpliva njihovih mnenj na odločitev sodišča bistvenega pomena. Teža, ki jo sodišča pripisujejo izvedenskim mnenjem, je glede na naravo spora razumljivo velika.

V primerih, ko je zdravstveno stanje stranke ključnega pomena, je mnenje izvedenca medicinske stroke odločilno. Invalidski komisiji pokojninskega zavoda pa sta izvedenski organ zavoda, ki je v tej zadevi le ena izmed strank spora. Izvedenski organi zavoda ne morejo biti nepristranski, je še navedlo ustavno sodišče.