Požar na Špičniku

Družina Dreisiebner se po požaru veseli novega doma

Gabrijel Toplak
27. 6. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Družini, ki je z dvema šoloobveznima otrokoma čez noč ostala brez strehe nad glavo, na pomoč priskočili številni obrtniki, občina in posamezniki

Gabrijel Toplak
Gradnjo stanovanjske hiše je koordinirala Občina Kungota.

Družina Dreisiebner iz Špičnika, ki je oktobra lani zadnji hip zbežala iz goreče hiše in si tako rešila življenje, obrača nov list v knjigi življenja. Nedolgo predtem so se vselili v povsem nov dom.

ZASLIŠAL JE TELEFON

Miro Dreisiebner je povedal, da je ponoči, ko so vsi spali, zaslišal nekakšen zvok na telefonu, ki je bil priključen na polnilec, saj je zmanjkalo elektrike. »Pogledal sem proti oknu. Zunaj je bila oranžna svetloba in najprej sem pomislil, da je nekdo z avtom obrnjen proti naši hiši. Vstanem in grem okoli hiše ter zagledam del strehe že v plamenih. Gospodarsko poslopje se je takrat že sesedlo,« se spominja Dreisiebner. Hiša je bila pretežno iz lesa in le malo stvari jim je uspelo rešiti. »Le nekaj oblačil, ki pa so bila premočena, smrdela so po dimu. Najbolj je bilo pomembno, da se nas je vseh pet, tudi žena, dva otroka in tašča, uspelo rešiti,« dodaja Dreisiebner. Že naslednji dan so jih gasilci oskrbeli z oblačili, preselili pa so se nedaleč stran v prazno hišo Mirovega sorodnika, ki dela v tujini. In kaj hitro se je izkazala slovenska solidarnost, saj je že po dveh dneh od požara stekla velika humanitarna akcija. Ta je Dreisiebnerjevim pomagala do novega doma.

Gabrijel Toplak
Natalija Kraut se veseli dela v novi kuhinji.

NEPOPISNO VESELJE

Z novo pridobitvijo so zadovoljni tudi preostali družinski člani. »Ni besed, ki bi opisale naše veselje. Še posebej po takšnem šoku, ko izgubiš streho nad glavo,« je dejala Mirova partnerica Natalija Kraut. Njena mama, 63-letna Terezija, pa s solznimi očmi dodaja: »Zdaj smo resnično srečni in hvaležni vsem, ki so nam pomagali.«

Gabrijel Toplak
Nove hiše in vsak svoje sobe sta vesela tudi desetletna hčerka in osemletni sin.

USPELO JE NEMOGOČE

Simona Bauman iz občine Kungota, ki je kot glavna koordinatorica del pomagala pri gradnji nove stanovanjske hiše družini Dreisiebner, pravi: »Gradnja je bila zahtevna, saj je terjala veliko dela, časa in truda. Veliko nesebičnost so dokazala vsa podjetja, institucije in posamezniki, ki so velikodušno pomagali s svojim delom in podarjenim materialom. Brez njih nam ne bi uspelo ustvariti doma družini Dreisiebner. Pri gradnji hiše je sodelovalo skupno 51 podjetij, ki je doniralo material in delo,« je poudarila Baumanova. Prek Karitasa so zbrali 14.113,30 evrov, ki so, po zaslugi podjetij zadostovala za postavitev takšne hiše. »Če bi morali vsako delo in material plačati, bi ta hiša do te faze stala okoli 130 tisoč evrov. Lahko vidimo, da nam je skupaj uspelo narediti na prvi pogled nekaj nemogočega. S skupnimi močmi smo, v osmih mesecih, uredili družini Dreisiebner novi dom,« je zaključila Baumanova.

Gabrijel Toplak
Miro Dreisiebner