Tožba

Vaupotič: Nepravilnosti pri Kanglerju so se začele po letu 2005

STA/B.K.
22. 6. 2017, 16.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Na sojenju proti Francu Kanglerju zaradi domnevno nezakonito pridobljenega premoženja je danes pričala Mirjana Vaupotič, ki je vodila finančno preiskavo Kanglerjevega premoženja. Pojasnila je, da med letoma 2002 in 2004 večjih razkorakov med prilivi in odlivi niso ugotovili. Neobičajne in izstopajoče transakcije so se začele po letu 2005.

Bobo
Franc Kangler

Finančna preiskava med letoma 2002 in 2014 je namreč pokazala 256.000 evrov razkoraka med dohodki in premoženjem družine Kangler. Na tej osnovi tožilstvo zahteva, naj Kanglerju odvzamejo 75 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Pohorski v Mariboru. Ker je s pogodbo o preživljanju polovico lastništva prenesel na hčer, se je tudi ta znašla v postopku. Podrejeno predlaga odvzem Kanglerjeve polovice tega stanovanja, njegovih parcel v Zgornjem Slemenu in Zimici ter nekaj več kot 48.000 evrov z zamudnimi obrestmi.

Vaupotičeva je danes na sodišču dejala, da med letoma 2002 in 2004 večjih razkorakov med prilivi in odlivi pri poslovanju Kanglerjevih niso ugotovili. Neobičajne, drugačne in izstopajoče transakcije pa so ugotovili leta 2005 naprej, saj so se takrat začeli pojavljati večji pologi gotovine na transakcijski račun.

Ključni vzroki za razkorak med dohodki in premoženjem družine Kangler so po njenih besedah gotovinska nakazila na račun Kanglerjeve tedanje soproge Tatjane, ki so "bila nepojasnjena in so imela za posledico nakup nepremičnin". Če teh nakazil ne bi bilo, bi bil ta razkorak po njenih navedbah "dosti manjši ali pa ga ne bi bilo".

Kot izvor sredstev so v preiskavi ugotavljali začetno stanje na Kanglerjevem transakcijskem računu, prilive od plač, od prodaj avtomobilov itd. Niso pa upoštevali morebitnih prihrankov v obliki gotovine, ki bi jih imel Kangler še pred preiskovanim obdobjem, je dejala. Ti prihranki po trditvah Kanglerja izvirajo tudi iz zapuščine očeta, s čimer so potem financirali stanovanje na Pohorski v Mariboru, prihranke pa so hranili v domačem sefu.

Prav tako v finančni upravi po besedah Vaupotičeve niso upoštevali prihodkov, za katere nekdanja zakonca Kangler trdita, da sta jih ustvarila s kmetovanjem. Šlo naj bi tudi po 15.000 na leto. Inšpektorica je pojasnila, da tega niso upoštevali kot prihodek, saj ga niso niti v predhodnem inšpekcijskem pregledu nad poslovanjem Kanglerjeve nekdanje soproge. Ta inšpekcijski pregled pa je potem tudi vzdržal presojo na prvostopenjskem in drugostopenjskem sodišču.

Iz istega razloga so Tatjano Kangler šteli kot kot edino lastnico stanovanja na Pohorski v Mariboru, saj so šla sredstva za nakup stanovanja z njenega računa, čeprav se je po besedah Vaupotičeve v postopku finančne preiskave ugotovilo, da se premoženje zakoncev preliva in da je bilo stanovanje verjetno financirano iz sredstev Kanglerja.

Dejala je tudi, da podatkov o gotovinskih prihrankih, ki naj bi izvirali iz obdobja še pred preiskavo, niso imeli. Bi pa Kangler moral predočiti verodostojne dokaze, da bi to v preiskavi tudi upoštevali. Kakšni bi bili ti dokazi, ni pojasnila, ker da niso generalni za vse preiskovance, saj se primeri razlikujejo med sabo.

Je pa priznala, da se s Kanglerjem v preiskavi niso pogovarjali, pač pa so poročilo spisali oz. prišli do ugotovitev na podlagi podatkov Finančnega urada RS in pridruženih baz podatkov.