Iz mariborske galerije Epeka so na priporočilo veleposlaništva Turčije umaknili razstavo, ki je dokumentirala boj Kurdov v Siriji, kot je viden v podobah na spletu.
Facebook
Med razstavljenimi podobami je bilo nekaj takšnih s simboli prepovedane delavske stranke PKK in njenega voditelja Öcalana.
Direktorja galerije Epeka ŠtefanaSimončiča je turško veleposlaništvo obvestilo, da v galeriji razstavlja podobe prepovedanih terorističnih organizacij in da s tem krši »evropsko zakonodajo«. Rekli so mu celo, da v galeriji gosti »razstavo teroristov«. Simončič je razstavo zato umaknil, po lastnih besedah iz strahu, da mu bodo v nasprotnem primeru prepovedali vstop v Turčijo, kjer ima galerija Epeka svojo izpostavo. »Želeli smo obdržati dobre odnose, zato smo verjeli in zaupali turški ambasadi ter se odzvali tako, kot so želeli,« je Simončič povedal za Radio Študent.
STA
Direktorju Simončiču so na turški ambasadi med vrsticami zagrozili, da mu bodo prepovedali vstop v Turčijo.
Kaj so razstavljali
Razstava je pravzaprav le študija primera, kako se neki novodobni konflikt predstavlja na družbenih omrežjih, pri čemer so avtorji Jan Babnik, Iza Pevec in UrošAbram pozornost usmerili predvsem v borce in borke kurdskih organizacij YPG in YPD, ki sta tudi priznani kot ameriški zaveznici. Turškega veleposlaništva ti dve organizaciji nista zmotili. V nos jim je šlo predvsem to, da se na nekaterih podobah pojavljajo simboli prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenega zaprtega voditelja Abdullaha Öcalana.
Teroristična propaganda ali turški »blef«?
Pojem »teroristične propagande« je sicer v Turčiji pogosta obtožnica, vendar pri tem ni zarisana jasna meja med propagando, članstvom v teroristični organizaciji in normalnim političnim delovanjem. Ambasada se je sicer nad Simončiča spravila z dejstvom, da je PKK na seznamu terorističnih organizacij in da ta seznam kot legitimnega zastopa tudi Evropska unija, zaradi tega naj bi vsebina razstave tudi kršila evropsko zakonodajo.
Wikipedia
Voditelj Delavske stranke Kurdistana Abdullah Öcalan.
AlešZavršnik z Inštituta za kriminologijo temu oporeka: »Pojem ’teroristična propaganda’ ni kazenskopravni pojem v Sloveniji. Mogoče je to kakšno posebno kaznivo dejanje po turški zakonodaji, a tega ne poznam.« Završnik pri tem poudarja, da naš kazenski zakonik pozna le ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ter ščuvanje k storitvi kaznivih dejanj, možnost tovrstnih znakov kaznivega dejanje pa je po ogledu razstave izločil.
Završnik dodaja, da prepoved neke organizacije ni hkrati tudi prepoved njenih simbolov in podobe, saj bi po tej logiki moralo biti prepovedano tudi informativno, torej novinarsko, poročanje o določeni organizaciji, ki je označena za teroristično.
Vajgl: Umik razstave neupravičen
Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je bil nekoč član delegacije Evropski parlament – Turčija, meni, da je bil umik razstave neupravičen, saj enačenje in posploševanje kurdskega gibanja s PKK, torej zgolj z eno od mnogih organizacij, ni sprejemljivo. »Nisem prepričan, da je bilo treba popustiti zahtevam ambasade. Njena dolžnost je bila, da protestira, dolžnost organizatorja pa bi bila, da se temeljito pozanima, v čem je spornost te razstave, preden jo je umaknil,« meni Vajgl.
STA
Wikipedia
