Protipoplavni načrt

Poplave so nas stale že skoraj 2 milijardi evrov

B.K.
6. 6. 2017, 13.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

V zadnjih 25 letih so poplave na slovenskem povzročile za več kot milijardo in 700 milijonov evrov škode, od tega približno milijardo samo v zadnjih 10 letih. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v zadnjih 10 letih skupno srečujemo s približno 150 milijoni evrov poplavne škode letno.

Carmen Leban
Tako je bilo na Viču ob zadnjih poplavah.

MOP - ARSO
Območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji.

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO) je celosten predlog Ministrstva za okolje in prostor za zmanjševanje škode po poplavah. Prvi osnutek načrta je bil objavljen že leta 2015, 17. maja letos pa je ministrstvo za končno verzijo predloga načrta pridobilo tudi odločbo, da je dokument okoljsko ustrezen.

V NZPO, ki bo v javnem komentiranju do petka 16. junija, je identificiranih 61 območij pomembnega vpliva poplav, v 17 porečjih (Zgornja Sava, Sora, Ljubljanska Sava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Litijska Sava, Savinja, Krška Sava, Krka, Sotla, Mejna Drava z Mežo in Mislinjo, Ptujska Drava, Slovenska Mura, Ledava, Idrijca, Vipava ter Obala).

20 ukrepov za vsako porečje

Za vsako izmed 17 porečij so na ministrstvu pripravili nabor 20 protipoplavnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki so razrvrščeni po nujnosti, prioritetnih pet pa je: protipoplavna gradnja, vzdrževanje vodotokov, zagotavljanje financ za javno urejanje voda, napovedovanje poplav ter izvajanje individualnih samozaščitnih ukrepov.

MOP - ARSO
Lokacije gradbenih protipoplavnih projektov.

Stroške bi krili z občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi

Ljubljano je nazadnje huje poplavilo leta 2014. Za zmanjševanje škode na tem območju je že od leta 2013 v prostorskem načrtu predviden vodni zadrževalnik pri Razorih. Projekt od leta 2016 vodi Direkcija RS za vode, zanj pa bi naj bilo na voljo 50 milijonov evrov sredstev iz evropskega kohezijskega sklada.

Stroški projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti za obdobje do leta 2021 so ocenjeni na približno 500 milijonov evrov, kar znese približno 100 milijonov evrov na leto. Čeprav gre za vsoto, ki je nižja od povprečne letne škode zaradi poplav v zadnjih 10 letih, je številka še vedno velika. Ministrstvo tako za financiranje ukrepov iz NZPO računa na javna sredstva iz sklada za vode, podnebnega sklada, kohezijskih sredstev, državnega proračuna, občinskih proračunov ter makroregionalnih in bilateralnih meddržavnih programov. Po ocenah ministrstva naj bi bilo za obdobje 2016 – 2021 iz teh sredstev realno razpoložljivih nekaj več kot 300 milijonov evrov.