Kaj vse še skrivajo gomile?

Arheološka pot v Benediktu: Skrivnostni kraji velikih odkritij in močnih energij

Katja Božič/Zarja
29. 3. 2017, 07.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Domačija Antona Mlaska iz Benedikta stoji le pol kilometra od najdišča 26 negovskih čelad.

Andrej Križ
Janez Ferlinc in Anton Mlasko turistično zgodbo začenjata z domačim prebivalstvom.

Ko je začel raziskovati njihovo zgodbo in je odkril, kakšno zgodovinsko vrednost jim pripisujejo v tujini, je začel razmišljati, kako jo predstaviti čim širšemu krogu ljudi z drugimi biseri Slovenskih goric – neokrnjeno naravo, mineralnimi vrelci, mitološkimi zgodbami, blagodejnimi energijskimi točkami in prijaznimi domačini, ki prišleka pričakajo s kozarcem vina in okusno domačo hrano. Ker do zdaj vsega tega niso obešali na veliki zvon, pa bi morali, je bil ta konec Slovenije po krivici zapostavljen.

Andrej Križ

Anton Mlasko je poiskal domačega ljubiteljskega zgodovinarja Janeza Ferlinca, ki pozna precej znamenitosti tega območja in jih je pred leti pomagal popisati v brošuri tamkajšnjega planinskega društva. Ob dvestoti obletnici odkritja negovskih čelad (pri delu na njivi jih je odkopal tamkajšnji kmet, več o njih v nadaljevanju) sta leta 2011 najprej ustanovila zgodovinsko društvo, ki so ga lani preimenovali v Turistično društvo Atlantida. Združila sta znanje in kapital ter se zavzeto lotila projekta, kako ta predel Slovenije čim bolj zanimivo umestiti na turistični zemljevid Slovenije. Tega sta se lotila precej domiselno. Za začetek sta za domačine izdelala koledar, na katerem sta predstavila dvanajst zgodovinskih zgodb. »Vsak mesec so prebrali eno zgodbo in se navajali na svojo zgodovino,« pripoveduje Mlasko. Povabila sta jih tudi na prve turistične oglede, na katerih so izvedeli, da je morda prav na njihovi zemlji katera od stodesetih keltskih gomil ali da teče prelomnica, na kateri je mogoče začutiti močne dobrodejne energije. »In potem so bili navdušeni,« pravita.

revija Zarja
Odkrivanje Arheološke poti Benedikt je lahko prav posebna dogodivščina.

Arheološka pot Benedikt

V naslednjem koraku sta povezala lokalne kulturne spomenike – terenska arheološka najdišča (podatke in informacije sta dobila v sodelovanju z različnimi institucijami), živo dediščino, torej lokalne mitološke zgodbe in energijske točke, ki so jih začutili, ko so ta območja raziskovali, v Arheološko cesto Benedikt. Nekaj več kot 33 kilometrov dolgo, dobro označeno pot lahko prehodite peš ali prevozite s kolesom ali motornim vozilom. Vanjo sta vključila tudi prenočišča in kraje, kjer se obiskovalci lahko okrepčajo z domačo hrano, pot pa vodi še mimo slatinskih izvirov in potokov, pri katerih se lahko tudi odžejajo. »Mislili smo tudi na varstvo okolja, zato oznake stojijo ob cesti, spomenik ali točko, ki je na zemljevidu sicer označena, pa mora obiskovalec poiskati sam. Tako smo pustili gozd nedotaknjen,« je razložil Ferlinc. »Arheološka pot se namreč dotika gozdov, ki s svojo obliko spominjajo na živali, te si je prav tako mogoče razlagati z mitološko simboliko.«

Andrej Križ
Gozd z gomilami deluje zelo pomirjujoče.

Gomile in čelade

Ena najbolj zanimivih točk je gotovo največje gomilno najdišče v Slovenskih goricah, na Trotkovi s sedeminpetdesetimi gomilami. Večino so v preteklosti razkopali, predvsem zaradi mitološke zgodbe o kralju Atili. Ljudje so si namreč predstavljali, da je pokopan v enem od teh grobišč, in so upali, da bodo našli bogastvo. »V Slovenskih goricah je ohranjenih približno 800 gomil iz časa približno 700 let pred našim štetjem. Imenujejo jih tudi rimske gomile, ker so staroselci prevzeli nekaj rimskih pogrebnih šeg. Najdene predmete iz gomil pa si je mogoče ogledati v Pokrajinskem muzeju Maribor. V okolici vsake točke arheološke ceste je mogoče najti in začutiti tudi močne energije.« Naslednjo zanimivo točko so poimenovali Geomedicinski piramidni križ. »Hrib ob Molehovi domačiji so naši predniki imenovali z ledinskim imenom Piramida, ker je podoben veliki piramidi. Domačini so na tem mestu naleteli na različne najdbe – okostja, bronaste čelade, sulice, meče in drugo, kar še danes buri duhove. Na vrhu Piramide pa je geolog Velimir Turk na podlagi svojih raziskav potrdil izjemno zdravilno energetsko točko,« so zapisali na informacijski točki. In ko smo se sprehajali po tem mestu, smo na določenih mestih dejansko začutili močnejše vibracije. »Vsak to začuti drugače,« je povedal Mlasko, ko smo mesto preskušali z bajalicami. Od tod smo se odpravili še v bližino Mlaskove domačije, k najdišču negovskih čelad. Zaradi starih napisov, okraskov in sledov bojev so prvovrstna evropska znamenitost iz časa okoli leta 450 pred našim štetjem in dokazujejo, da so že v pradavnini tod živeli kulturni ljudje. Nekatere imajo vrezane napise, od katerih je eden bil spoznan za najstarejši germanski zapis. Zato so nanje še toliko bolj ponosni.

Sodelovanje z domačini

Mlasko in Ferlinc, ki imata danes veliko podpornikov, sta kar nekaj let porabila za ozaveščanje domačinov. »O teh krajih kroži veliko zgodb, ki so ljudi že od nekdaj zanimale, in tako smo jim dali kar nekaj odgovorov.« O vsem tem pa bodo potem lahko pripovedovali obiskovalcem arheološke poti. Ena njihovih najnovejših turističnih zanimivosti so delavnice geomantike z iskanjem energetskih točk pod vodstvom prej omenjenega geologa Velimirja Turka, ki so jo seveda najprej predstavili domačinom. »Nikoli ne bom pozabil prijateljevega strica, ki se je pripeljal mimo, ko smo na Piramidi preizkušali moč energij in je sredi hriba začelo tresti njegovo bajalico. Vesel je bil, ko je odkril, da lahko tudi sam odkrije energetsko mesto,« je povedal Mlasko. Na delavnicah udeleženci z bajalicami ali nihali sami iščejo energetske točke na prazgodovinskih in rimskih gomilah ter drugih mestih ob poti. In se povezujejo z naravo, pravita Mlasko in Ferlinc, ki z ljubeznijo in spoštovanjem opisujeta in raziskujeta svoje kraje. Vsak dan odkrijeta kaj zanimivega, nenehno premlevata nove ideje, hkrati pa že razmišljata, kaj vse bi še lahko storila, da bi nam Slovenske gorice čim bolj približala.