Kot je pojasnil ravnatelj Gimnazije Kranj Franc Rozman, poteka energetska obnova stavbe s prenovo električnih inštalacij. »Delavci so povsem po naključju zarisali prostor za električno omarico prav na mestu, kjer je bila vzidana skrinjica, sicer je ne bi našli,« je povedal Rozman. Vedeli so sicer, da so ob gradnji stavbe vanjo zazidali spomenico, ki vsebuje vsa prizadevanja za nastanek gimnazije. Vendar je spominska plošča izginila, za sklepni kamen pa se je pozabilo, kje je bil vgrajen. Po 120 letih so tako po naključju našli kraj z vsebino, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost.
Po 120 letih so po naključju našli kraj z vsebino, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost.
Dokumenti in denar
Kot je dejala konservatorka Nika Leben s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je vsebina najdbe v Gimnaziji Kranj zelo bogata in dragocena. Takšne najdbe sicer niso tako redke, saj so v ljudski arhitekturi precej pogosto v stavbo vzidali časovno kapsulo z dokumenti ali takratnim denarjem. »Vendar nimamo veliko priložnosti, da bi jih našli, saj zanje ne vemo, dokler ne posežemo v stavbno substanco,« je pojasnila Lebnova.
Dvomljiva fotografija
Osrednja vsebina je spomenica iz 18. septembra 1897, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med leti 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. Poleg nje so v bakreni skrinjici revije in časopisi, ki so takrat izhajali, mošnjiček z novci, lekarniška vrečka, v kateri so bila verjetno zdravila, in fotografija Kranja iz tistega časa. »Ta nam sicer zbuja nekaj dvoma o tem, kdaj je bila skrinjica vzidana, saj sta na fotografiji oba kraka gimnazije enako dolga, kar se je zgodilo šele leta 1902,« je povedala Lebnova.
