Do najboljšega najceneje!

Skupnostni nakupi so vse bolj priljubljeni

Lara Jelen/Zarja
27. 11. 2016, 20.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Tudi vi mislite, da je danes nemogoče dobiti nekaj najboljšega najceneje? Potem zagotovo še niste slišali za skupnostne nakupe, ko najboljše dobite za najnižjo mogočo ceno.

Iztok Dimc
Vsaka dva tedna se srečajo naročniki in kmetje, prvi zadovoljni z izdelki, drugi s poštenim plačilom za svoje delo.

Nakupujete udobno iz naslanjača, izbirate lahko izdelek, kmetijo, način pridelave – potem pa vam vse izbrano s kmetij po vsej Sloveniji na določen dan pripeljejo na dogovorjeno mesto. Skupnostni nakupi so prava stvar.

Ko kupujemo v trgovini, tam financiramo še vse posrednike, ki si pogosto na koncu odrežejo večji kos torte kot proizvajalec. Hkrati je vprašljiva kakovost, ki je v množični proizvodnji pač zapostavljena. Tudi zato so nastali skupnostni nakupi, pri katerih s sprejemljivo in pravično ceno izdelka podpremo tisto, v kar verjamemo: pravičnost, dostopnost in ponudbo večinoma ekoloških izdelkov, ki jih kupec prevzame naravnost od kmeta. To je edino pravo zagotovilo za najboljšo kakovost brez skladiščenja, pri čemer natanko vemo, kje so pridelki zrasli in kako so bili pridelani. Takšen nakup omogočata projekta Nakupujmo skupaj in Zeleni krog. Oba sta nastala z namenom, da podpreta samooskrbo in lokalne kmetovalce, naročnikom pa za ugodno ceno ponudita najboljše, kar je mogoče dobiti pri nas.

Iztok Dimc
Takšnih izdelkov ne boste našli v trgovini.

Vsi zadovoljni

Skupnostni nakupi omogočajo, da kmetje zaslužijo več, kot če bi izdelke prodali trgovcem (ki na izsiljene sramotno nizke cene nabijejo visoke marže), kupci pa izdelke najvišje kakovosti dobijo po najnižji mogoči ceni. Se vam zdi neverjetno? Pravzaprav je čisto logično. »Sto ljudi skupaj je močnejših od posameznika. Enak sistem velja tudi pri nakupih – sto kupcev lahko kupuje ceneje kot en sam. Gre torej za preprosto idejo, ko se vsi zainteresirani organiziramo v skupino, ki opravi skupinski nakup pri različnih slovenskih ponudnikih. Zaradi skupinskega nakupa lahko kot skupina dosežemo nižjo ceno za posamezne izdelke, zato bomo vsi člani v skupini plačevali manj. V teh kriznih časih pa vsak prihranjeni evro pri hrani pride še kako prav,« so prepričani snovalci projekta Nakupujmo skupaj, katerega glavni organizator in vodja je Uroš Bric.

Zamisel, da bi prevzel organizacijo skupnostnih nakupov, se je rodila, ko je Uroš s sedmimi prijatelji opravil prvi ugodnejši nakup pri kmetih. »Takrat nam je kmet povedal, da ima še nekaj takšnih skupin, ki oddajo naročilo skupaj, in da mu to ustreza, saj s tem, ko naročeno dostavi vsem naenkrat na dogovorjeno mesto, tudi sam privarčuje čas,« se spominja Uroš. Ker sta bila zadovoljna tako kupec kot prodajalec, je kmalu zatem nastal projekt Nakupujmo skupaj (najdete ga na spletni strani www.nakupujmoskupaj.si), kjer se vsaka dva tedna odpre največja in najbolj sveža spletna trgovina pridelkov slovenskih kmetov. Naročite lahko sezonsko zelenjavo in sadje, oreščke, suho sadje, seme, moko, žita in žitne kosmiče, med, začimbe in čaje, mlečne izdelke, hladno stiskana olja, vino in še marsikaj drugega, načeloma pa vse, kar imajo kmetje, ki sodelujejo v projektu, takrat na zalogi. Uroš je sicer novinar, ki ogromno časa posveti organizaciji projekta, pri čemer mu redno pomaga še približno pet ljudi.

Iztok Dimc
Skupnostni nakup s prijatelji je Uroša Brica napeljal na idejo, da ustvari projekt Nakupujmo skupaj.

Boljše, okusneje, ceneje

Kmete je bilo sprva malce težje prepričati v sodelovanje, saj so mislili, da gre zgolj za muho enodnevnico. Zdaj pa se pri Nakupujmo skupaj ukvarjajo s povsem drugačno težavo. »Zelo veliko kmetov bi se rado pridružilo našemu projektu, a žal za zdaj nismo dovolj veliki, da bi lahko pod svoje okrilje vzeli vse slovenske kmetije, čeprav se jih trudimo vključiti čim več. Projekta Nakupujmo skupaj ne oglašujemo, ljudje zanj izvedo od ust do ust. Zanimanje narašča, in ker vseskozi upoštevamo kupce in se razvijamo z njihovimi željami, se tudi ponudba temu prilagaja,« pojasnjujejo.

V dogovorih s ponudniki dosegajo tudi do 50 odstotkov nižje cene. »Vse je odvisno od količine na trgu in od ponudnikov. Se je tudi že zgodilo, da je član Nakupujmo skupaj ob samo dveh dostavah prihranil celih sto evrov.« Prevzem se organizira po dveh tednih zbiranja naročil v Ljubljani, ob doplačilu pa je mogoča tudi dostava v bližnjo okolico. Organizatorji prej na kmetiji preverijo kakovost pridelkov, za tiste z oznako ekološko seveda zahtevajo certifikat. Poleg ogromne razlike v kakovosti ni zanemarljiva tudi tista v ceni: »Za kilogram ekoloških jabolk boste na tržnici odšteli 2,5 evra, pri nas pa 1,5 evra. Primerjava takšnih jabolk s trgovinskimi je kot mešanje hrušk in jabolk. Ekološka pridelava se pozna celo pri okusu. Tisti, ki kupujejo ekološke pridelke, zelo dobro vedo, o čem govorimo.«

Iztok Dimc
Darja Kürner (Ekološka kmetija Darja): »Potrebovali bi močno udarno medijsko podporo pri promociji ekološko pridelanih živil in pri ozaveščanju potrošnikov, da bi postali pozornejši na to, kakšno hrano vnašajo v svoje telo.«

Rešilna bilka

Na pomemben vidik skupnostnih nakupov nas opozori Darja Kürner, kmetovalka, ki svoje izdelke prodaja prek Nakupujmo skupaj. »Smo v času združevanja Monsanta in Bayerja, ko se nam obeta nastanek največjega svetovnega proizvajalca pesticidov. Temu je lahko alternativa samo ozaveščanje in izobraževanje ljudi. Samooskrba je lahko rešitev. Čim večji je krog ozaveščenih potrošnikov, tem manj bodo na nas vplivali nevarni dogovori egoističnih korporacij, ki jim je malo mar za svet in zdravje ljudi.«

Darja potrjuje, da so s skupnostnimi nakupi zadovoljni tudi kmetje. »Projekt Nakupujmo skupaj je zelo dober za vse strani. Ozaveščeni kupci iščejo ekološka, domača živila. Te na običajnih tržnicah teže najdejo, ker vsi ne prodajamo povsod. Manjših in bolj oddaljenih tako ni na osrednji tržnici. Nakupujmo skupaj pa ima dostavni dan napovedan vnaprej in se nanj lažje pripraviš, prav tako so vključeni kmetje iz vse Slovenije in celo širše iz Hrvaške in Bosne, na primer za mandarine. Kupec ne utegne obiskati vseh kmetij po Sloveniji. Tu dobi vse na enem mestu, vso ponudbo si lahko v miru ogleda doma na svojem računalniku, vidi opise živil, slike, cene in lažje izbere, kar potrebuje. Pri večjem nakupu so cene nižje. Ponudniki oziroma kmetje pa lahko pripravimo ravno toliko živil, kolikor je naročenega, in nam ni treba ugibati, koliko česa bodo naključni kupci želeli kupiti. Naše delo je bolj premišljeno in dohodek večji. Kmetje želimo ponuditi najboljše, kar imamo, in skrbimo, da so kupci zadovoljni.«

Iztok Dimc
Matjaž Turinek (Eko kmetija Zlate misli): »Všeč mi je, da nismo samo anonimni dobavitelji, temveč kmetje z obrazom in imenom, ki prodajamo naše (včasih težko) pridelane pridelke/izdelke ljudem, ki to cenijo, in da imamo oboji kaj od tega.«

Tudi kmet Matjaž Turinek je zadovoljen. »Želimo, da se stroški naše pridelave, predelave, transporta in prodaje pokrijejo, in to je to. Nobenih 30–50-odstotnih marž in bajnih zaslužkov. In ta ideja pri skupnostnem naročanju v skupini Nakupujmo Skupaj dobro prihaja do izraza. Nam so pomembne stalnost, transparentnost in poštenost ... in to tukaj tudi velja.« V Nakupujmo skupaj ni prostora za velike apetite, ki sicer vodijo ponoreli potrošniški svet. A se tudi skupnostni nakupi občasno srečajo z njim. Tako so jim denimo začeli zaračunavati višji strošek dostavnega prostora, ki se je podražil, ko je lastnik ali upravitelj mesta, kjer poteka prevzem naročenih pridelkov, videl razsežnost akcije in je želel pristaviti svoj piskrček.

Dolgoročno nas lahko nahrani samo slovenski kmet

Projekt Nakupujmo skupaj deluje samo v Ljubljani in okolici, projekt Zeleni krog pa je še širši, saj sta prevzemni mesti tudi v Mariboru in Celju. Skupnost Zelenega kroga (www.zelenikrog.si) združuje več kot 2500 naročnikov, skoraj sto kmetij, številne prostovoljce in še raste. Deluje po enakem principu, tudi tu kmet natančno ve, koliko bo prodal, in mu ni treba ves dan stati na tržnici. Domov se vrača s praznim kombijem in ima v žepu pravično plačilo za svoje trdo delo, kar mu daje upanje in voljo za nadaljnje kmetovanje. »Verjamemo, da nas dolgoročno in še najbolj gotovo lahko nahrani samo slovenski kmet, ki prideluje zdravo in lokalno hrano, brez fitofarmacevtskih sredstev in brez GSO,« smiselnost projekta pojasnjujejo organizatorji Zelenega kroga.

Če želite torej storiti nekaj dobrega za svoje zdravje, denarnico in tudi za slovenskega kmeta, saj smo brez njega lahko čez noč lačni, zdaj veste, kaj vam je storiti. In če ste do zdaj mislili, da je do pristnih izdelkov s slovenskih kmetij težko priti ali so predragi – nič od tega ne drži.

Iztok Dimc