Čas za spremembe Lahovnikovega zakona?

Stroški nagrajevanja vodilnih spet rastejo

J.P./STA
21. 10. 2016, 13.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Stroški vodenja in nadzora javnih delniških družb po občutnem padcu v letu 2013 zadnja leta spet rastejo. Najvišji so v največjih in najbolj uspešnih podjetjih, medtem ko se donosnost delnice v njih ne odraža, kaže raziskava. Morda je že čas za spremembe Lahovnikovega zakona, menijo v Združenju nadzornikov Slovenije.

STA
Panel o lestvicah najbolje plačanih managerjev

Na vrhu lestvice podjetij, ki za delovanje svojih uprav in nadzornih svetov odštejejo največ denarja, se že več let izmenjujejo ista podjetja. To so Krka, Gorenje, Zavarovalnica Triglav in Petrol, je danes v Ljubljani povedala Barbara Žibret Kralj iz družbe Deloitte revizija, kjer so skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije naredili omenjeno raziskavo.

Le javne delniške družbe

Raziskava se nanaša na obdobje od leta 2013 do 2015 in ponuja primerjavo z obdobjem 2010-2012. Vzorec podjetij, vključenih v raziskavo, se vztrajno manjša. Od začetnih 42 podjetij, ki so bila v raziskavo zajeta leta 2010, jih je leta 2015 v vzorcu ostalo le še 32. Zato so tokrat vanjo vključili še finančne družbe.

V raziskavo so zajeli le javne delniške družbe, ki so zavezane k razkrivanju tovrstnih podatkov, zato se je predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič vprašal, kakšna je njena vrednost. "Posplošujemo zaključke raziskave, opravljene samo na 32 gospodarskih družbah, iz naše panoge je vanjo vključen le Mercator," je dejal.

Raziskava se nanaša na obdobje od leta 2013 do 2015 in ponuja primerjavo z obdobjem 2010-2012. Vzorec podjetij, vključenih v raziskavo, se vztrajno manjša. Od začetnih 42 podjetij, ki so bila v raziskavo zajeta leta 2010, jih je leta 2015 v vzorcu ostalo le še 32. Zato so tokrat vanjo vključili še finančne družbe.

Sogovorniki na okrogli mizi so se sicer strinjali, da naj bodo javni vsi prejemki v javnih delniških družbah ter v tistih, kjer je država pomembna lastnica. "Je pa morda premalo poudarjeno, kako velike so te družbe," je dejal predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik.

Razkrivanje teh podatkov je v prvi vrsti namenjeno delničarjem, je menil Balažič. Ti bi morali po njegovem mnenju tudi usmerjati politiko nagrajevanja v podjetju. Čeprav je Mercator danes pretežno v zasebni lasti, podatke o prejemkih še vedno javno objavlja, kako bo v prihodnje, pa Balažič ne ve.

Ne omogoča nagrajevanja po uspešnosti

Balažiča je presenetilo, da je razmerje med prejemki majhnih in velikih družb razmeroma majhno. "Kajti predsedniki uprav in nadzorniki podjetij z nekaj 10.000 zaposlenimi imajo popolnoma drugačno odgovornost kot tistih, ki delujejo samo na enem trgu z veliko manjšim številom zaposlenih," je dejal.

"Treba je upoštevati še panogo, mednarodno naravnanost in razvojno komponento," je dodal predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik.

Unior je bil zadnja leta deloma v 50-odstotni lasti države, potem spet ne, zato je moral nekaj časa spoštovati t.i. Lahovnikov zakon, ki omejujejo prejemke vodilnih. "Na delo uprave to ni bistveno vplivalo," je povedal Hrastnik.

Je pa opozoril, da je Lahovnikov zakon za Unior, ki ima 4000 zaposlenih in 28 podjetij po celem svetu, popolnoma neprimeren in krivičen. "Kajti kar nekaj zaposlenih je bilo bolje plačanih od uprave, če smo želeli zadržati našo konkurenčnost," je dejal.

Strinjali so se ostali sodelujoči na okrogli mizi. "Zakon je bil dobro mišljen, pomiril je slovensko dušo," je dejal predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. A zdaj je po njegovem mnenju morda čas za spremembe, saj ne omogoča nagrajevanja po uspešnosti. V NLB lahko tako uprava dobi le 1,5-kratnik plače, ne glede na rezultate.

Karpe meni, da ni veliko ljudi, ki bi bili primerni za takšne položaje v državnih podjetjih, zato jih je treba bolje plačati. "Če bi imel možnost, da dam upravi nagrado za dodaten trud, bi imeli koristi od tega vsi," je prepričan. Sam Lahovnika ne pozna, a meni, da bi zdaj bi tudi sam kaj spremenil.

Da je treba nagrajevati dobre rezultate, je opozoril tudi direktor družbe MIK Celje Franci Pliberšek. "Nekatera podjetja delajo z ničlo ali izgubo, a jih še vedno nagrajujemo," je dejal.

Lahovnikov zakon zagotovo ni bil sprejet s slabo mislijo, je ocenil Pliberšek in Balažič se je strinjal, da je Slovenija v tistih časih zabredla v krizo, zato je bil pritisk javnosti velikokrat upravičen. "A zdaj je pomemben odmik od populizma nazaj v neko strokovno polje," je dejal.

Sogovorniki so ob tem opozorili na visoko davčno obremenitev plač v Sloveniji. Ta je ena najvišjih v Evropi, zato Slovenija izgublja prednost, ki jo predstavljajo bistri, pridni in sposobni ljudje, je dejal Pliberšek, Karpe pa je dodal: "Če bi bila davčna obremenitev plač ugodnejša za top menedžment, potem Lahovnikov zakon ne bi bil problem."