Nova strategija

Janez Janša v paktu s Kanglerjem

Luka Tetičkovič
18. 5. 2016, 19.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Prvak desnice je začel uveljavljati novo strategijo. Preveč protijanševskega sentimenta med slovenskimi volivci ga je prisililo razdrobiti simpatizerje desnice na več Janši lojalnih strank. Prva takšna – Nova ljudska stranka (NLS) – je že bila ustanovljena, Aleš Primc pa ustanovitev katoliške stranke še odlaga.

sta
Janez Janša in Franc Kangler - nova zaveznika?

V Sloveniji je statistično najmočnejši volilni blok pri upokojencih. Teh je kar 600.000 in kar tri četrtine teh se redno udeležujejo volitev, opozarja raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko iz podjetja za tržne raziskave Valicon. Velik faktor so tudi zaposleni v javnem sektorju, ki so prav tako pogosti volivci in jih je po ocenah iz leta 2013 nekaj več kot 230.000.

Vendar ti volivci ne volijo homogeno, poudarja Zorko. Pri tem pa lahko kljub temu ugotovimo, da jih je mogoče na svojo stran pridobiti z obljubami, da se pokojnine ne bodo nižale in da se bo v javnem sektorju nehalo varčevati.

Baza so starejši s podeželja

»Kanglerjeva Nova ljudska stranka in napovedana stranka Aleša Primca bosta svoje volivce iskali in našli med starejšo populacijo, v ruralnih okoljih, s prevladujočimi krščanskimi vrednotami. Tako ena kot druga bosta posegli predvsem v volilno bazo razočaranih pripadnikov in nekdanjih volivcev SLS,« ugotavlja Zorko.

Zanimivo je Kangler že odkrito napovedal, da bo njegova stranka projekt Demosa 2.0. Na ustanovnem kongresu NLS pa so se pojavili tudi simpatizerji, ki so sicer pripadniki drugih strank. Med njimi smo opazili Franca Pukšiča, nekdanjega poslanca SDS in kasneje SLS, ter Zvonka Zinrajha, ki v stranki SDS predseduje klubu seniork in seniorjev.

Kangler pri tem lahko računa še na podporo iz Maribora, kjer ima kljub številnim kazenskim ovadbam še vedno zelo otipljivo skupino pristašev, dodaja Zorko.

Nove stranke nastajajo z namenom izrivanja NSi. Na njih pa se bodo zelo verjetno drobili obstoječi volivci SDS. 

Demos 2.0 po vzoru hrvaških koalicij

»Uspeh teh strank je nato odvisen predvsem od tega, v kolikšni meri se bodo pozicionirale kot sateliti SDS. Precej očitno je namreč, da se vzpostavlja teren za koalicijo strank, ki bo nastopila na prihodnjih volitvah, po vzoru hrvaških koalicij. To je namreč edina možnost, da stranke z desnega političnega pola dosežejo relativno večino na volitvah,« nadaljuje Zorko.

Opozarja, da je slovenska desnica v politično podrejenem položaju, saj da volilno telo tradicionalno voli bolj levo kakor desno. Desni pol tako »relativno večino doseže le takrat, ko na levem polu pride do določene volilne abstinence«.

Tak scenarij je za volitve 2018, gledano z današnjega zornega kota, sicer povsem verjeten, trdi Zorko: »Če bi nastajajoča desna koalicija dosegla okoli 350.000–400.000 glasov, kar je povsem realno, bo to sicer dovolj za zmago na volitvah, vprašanje pa je, ali tudi za samostojno vladanje.«

V tem primeru se bodo morali opreti še na zunanje partnerje. Vedno pri roki je Desus, v vladno koalicijo pa bi zagotovo vstopila tudi NSi, ki je večkrat povedala, da je pripravljena sodelovati z vsakim, ki jim je programsko soroden.

Sta
Aleš Primc kljub napovedim stranke še ni ustanovil. Po naših informacijah bo to storil nekaj mesecev pred volitvami.

Demos 2.0 NSi ne ogroža, jo pa omejuje

»Od vseh tako imenovanih desnih strank bo še najmanj izgubila NSi, ki je v zadnjih letih postopoma gradila svojo identiteto, se distancirala od SDS in predvsem Janeza Janše ter se vrnila v parlament,« pojasnjuje Zorko. »Bo pa prihod novih strank zagotovo omejil potencial njene rasti.«

To razmišljanje so nam neuradno potrdili tudi viri v NSi. Menijo, da so njihovi volivci zvesti, kar sklepajo na podlagi tega, da SDS že več let drsi na desno, število podpornikov NSi pa kljub temu celo narašča. Podobno kot Zorko ocenjujejo, da bo z novimi strankami še največ izgubila SDS, sploh zato, ker se je zadnje čase oddaljila od politične sredine.

Predvolilna kampanja se je že začela

Janša, ki je zadnje tedne pod pritiskom zaradi nepojasnjenih okoliščin smrti pilota helikopterja Tonija Mrlaka, vrača udarec. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je tako podalo kazensko ovadbo zoper nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki mu očitajo, da je kot predsednik predsedstva maja 1990 zagrešil veleizdajo, sabotažo in pomoč pri njej, ker ni preprečil razorožitve Teritorialne obrambe. Predsedstvo je namreč potrebovalo tri dni, da je ukazalo, naj TO orožja ne predaja JLA, pravijo v VSO.

Stranke naj bi pomagal graditi vplivni lobist

Nič ni prepuščeno naključju, če gre verjeti našemu dobro obveščenemu viru iz Maribora, ki trdi, da bo Kanglerjevo stranko na noge pomagal postaviti vplivni lobist Franci Zavrl. Njegova agencija za odnose z javnostmi Pristop je v času Janševe vlade (2004–2008) po podatkih Marketing magazina beležila najvišje prihodke med vsemi oglaševalskimi agencijami.