Slovenija

Kriminalisti ocenili škodo, ki so jo povzročila kazniva dejanja v slovenskih bankah

G.G./STA
1. 4. 2016, 17.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Kriminalisti še vedno preiskujejo največje oškodovanje v zgodovini slovenskega naroda - oškodovanje bank. Do konca februarja so zaznali 230 sumov kaznivih dejanj, katerih skupna ocenjena škoda znaša okoli 783 milijonov evrov.

Profimedia
Skupni znesek nasedlih posojil na NLB, NKBM in Abanki je kar 4,396.922.087 evrov.

Kriminalistična policija je zaključili 140 preiskav sumov kaznivih dejanj, od tega so za 98 kaznivih dejanj podali kazenske ovadbe zaradi različnih kaznivih dejanj, pravi direktor NPU Darko Majhenič.

"Na podlagi podanih kazenskih ovadb so bile banke oškodovane za približno 283 milijonov evrov. Trenutno se obravnava 90 sumov kaznivih dejanj, ocenjena škoda teh primerov pa je okoli 315 milijonov evrov," Majhenič in dodal, da največ tovrstnih zadev obravnava in zaključi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Glede predkazenskih postopkov je dejal, da je več preiskav sumov kaznivih dejanj zaključenih. Specializirano državno tožilstvo je podalo več obtožnih aktov, dve zadevi pa sta že na sodišču, je povedal. Gre za primera odobritve kredita vodji kabineta nekdanjega premierja Boruta Pahorja Simoni Dimic in dokapitalizacije Probanke.

Bančna luknja le vrh piramide nečednosti

STA
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) danes na območju Ljubljane preiskujejo prostore finančne ustanove.

Ob tem je prvi mož NPU opozoril, da v primeru bančne luknje samo vrh piramide predstavlja sume kaznivih dejanj. "Vsa ostala dejanja pa so posledica nekih okoliščin iz tistega obdobja, na katera na smemo gledati iz današnje perspektive. Nekatere posledice so odraz gospodarske krize, napačnih poslovnih odločitev, ki niso nujno kazniva, saj so bili določeni krediti dani s pravim namenom - financirati projekte. Problematična pa so posojila, ki so povezana s kreditiranjem finančnih holdingov, prek katerih so se izvajali menedžerski prevzemi, s čimer se ukvarjamo zdaj," je povedal.

Policija je lani obravnavala nekaj več kot 12.500 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. "Padec je 25-odstoten zaradi manj podanih ovadb za kazniva dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev, poneverb in uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva idr.," je ponazoril Majhenič. Poleg tega je policija leta 2014 končala več obširnejših kriminalističnih preiskav in "uspešno preiskala več kaznivih dejanj", zato so lani zaznali njihov upad.

"Tudi skupna škoda gospodarskih kaznivih dejanj je bila lani manjša, in sicer znaša 362 milijonov evrov. Državnemu tožilstvu so bile podane kazenske ovadbe za 3623 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki jih je policija obravnavala že v prejšnjih letih, za ocenjeno povzročeno škodo 767 milijonov evrov," je navedel prvi mož NPU.

Glede finančnih preiskav je dejal, da jih je policija lani opravila v 301 zadevi, v katerih je preverjala za 143 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

S kazensko ovadbo so na NPU zaključili 76 primerov sumov kaznivih dejanj, katerih protipravno pridobljena premoženjska korist znaša 130 milijonov evrov. V 38 primerih utemeljenosti suma niso mogli dokazati. "Mislim, da je tožilec v dveh primerih tudi na podlagi kvalitetne kazenske ovadbe vložil neposredno obtožbo in z obtoženimi uspešno sklenil dogovor o priznanju krivde," je pojasnil Majhenič.