Slovenija

Čigava bo slovenska voda?

Matej Klarič
23. 3. 2016, 06.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

V zadnjih letih se je pri nas že večkrat odprlo vprašanje zapisa vode v ustavo. Nazadnje lani, ko je bila tudi ustanovljena strokovna skupina, ki je pred nekaj dnevi pripravila predlog za vpis v ustavo. Ali bosta tokratni predlog podprli vsaj dve tretjini poslancev, kolikor jih je potrebnih za zapis te pravice v ustavo?

Profimedia
Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata.

Do zdaj je bila voda tako samoumevna dobrina, da se njen poseben status v pravnih aktih niti ni zdel potreben. Kot smo pisali že včeraj, pa voda postaja vse pomembnejša strateška in gospodarska surovina. Ker se zaloge čiste pitne vode zmanjšujejo, postaja tudi vse bolj dragocena dobrina, ki jo želi kapital izkoristiti za prihodnje zaslužke.

sta
Brane Golubović, Iniciativa za Svobodo in Slovenijo

V Sloveniji zato vse bolj zori prepričanje, da je treba oskrbo s pitno vodo iztrgati iz rok kapitala in da ostane v rokah javnih služb kot temeljna človekova pravica, brez katere ni moč preživeti.

Voda ne sme biti tržno blago

Strokovna skupina za spremembo ustave, ki so jo ustanovili julija lani, je pred nekaj dnevi predstavila svoj predlog sprememb ustave. V svojem predlogu so šli še dlje od predloga, ki so ga lani predlagali poslanci ZaAB, SD, DeSUS in ZL. Takrat je predsednik vlade Miro Cerar želel, da spremembe pripravi strokovna skupina. Ta je zdaj predstavila še bolj dodelan predlog od takratnega. V njem je zapisano, da vodni viri ne morejo biti tržno blago. Oskrbo z njo pa lahko zagotavljajo samo neprofitne javne službe. Vsi strokovnjaki, ki so jih predlagale vse poslanske skupine, so omenjeni predlog podprli.

Strokovna skupina opozarja, da je v primerih privatizacije prišlo do zvišanja cen pitne vode, znižanja kakovosti oskrbe z njo in znižanja investicij v omrežje. Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata. Postavlja se samo vprašanje ali bo to izvajala država prek svojih podjetij in prihodkov vlagala v razvoj in blaginjo ljudi ali zasebna podjetja, katerih cilj je maksimiziranje dobička za svoje lastnike. Na nas je, da se odločimo.

Do zdaj brez nadzora

Kot je v mnenju zapisala skupina, je trenutna situacija problematična, ker lahko vsaka občina brez nadzora podeljuje koncesije za izkoriščanje vodnih virov. Opozarjajo, da izkušnje kažejo, da je v primerih privatizacije prišlo do zvišanja cen pitne vode, znižanja kakovosti oskrbe z njo in znižanja investicij v omrežje. Dobički novih, zasebnih upravljalcev pa so se povečali. Izpostavljajo primer Italije, kjer je leta 2011 prišlo do referenduma, na katerem je kar 96 odstotkov volivcev zavzelo stališče proti liberalizaciji oskrbe s pitno vodo. Strokovna skupina se zato zavzema, da se oskrba prebivalstva z vodo zagotavlja z vzpostavitvijo državne javne službe. Samo tako je namreč pravica pod enakimi pogoji zagotovljena vsakomur.

Zadovoljni v iniciativi za Slovenijo in svobodo

S takšnim zapisom je zadovoljen tudi nekdanji poslanec Brane Golubović, ki je bil prvopodpisani poslanec pod prvo pobudo za spremembo ustave, sicer član iniciative za Slovenijo in svobodo, ki je v dobrem mesecu zbrala kar več kot 53 tisoč podpisov v podporo zapisu pravice do vode v ustavo. Golubović je kot poslanec tudi sam predlagal zapis pravice do vode v ustavo. »Dikcija, ki jo je nadgradila strokovna skupina, je še bolj podrobna, kar mi je všeč,« razlaga Golubović.

Koncesionarjev v prihodnje več ne bi bilo

Takšen zapis v ustavi bi pomenil, da bodo postale nelegalne vse koncesije v kar 16 slovenskih občinah, kjer z oskrbo z vodo služi zasebno podjetje, ki vodo prodaja dražje od tistih občin, kjer so oskrbovalci občine. Tudi 65 podeljenih koncesij za rabo vode zasebnih podjetij bi se s tem postavilo pod vprašaj. Golubović meni, da bodo podeljene koncesije najverjetneje morale poteči in ne bodo kar prenehale veljati. »Seveda je koncesijsko pogodbo vedno mogoče razdreti zaradi neizpolnjevanja pogojev, a dvomim, da bo katera od občin pred iztekom poskušala to storiti, saj bi se lahko zapletla v težak pravni spor. V tem času pa bodo morale občine pripraviti vse potrebno, da se bo po izteku koncesije vodooskrba prenesla na občino oziroma državo,« pravi Golubović. Tudi poslanec SMC Simon Zajc razmišlja podobno in meni, da bo treba urediti prehodno obdobje: »V najslabšem primeru bodo ostale koncesije v veljavi toliko časa, za kolikor so bile podeljene, saj bi lahko prišlo do odškodninskih zahtevkov.« Da bodo s podeljenimi koncesijami lahko tudi težave v poročilu, priznava tudi strokovna skupina, ki prav tako svetuje, da se podeljenih koncesij ne odvzema zaradi možnih tožb. Opozorili pa so tudi na nevarnost, da bi korporacije še vedno lahko zaobšle določilo in dobile koncesijo in opredelili dodatne možnosti, ki bi to še bolj preprečevale.

Koalicija naj bi podprla zapis

Spremembe ustave je pretekli teden podprl tudi predsednik parlamenta Milan Brglez in dejal, da bi se to ob zadostni podpori lahko zgodilo že pred poletjem. Kot pravi poslanec SMC Simon Zajc, je koalicija namero o zapisu pravice do vode v ustavo zapisala že v koalicijski pogodi. Zajc podpira predlog zapisa v ustavo, toda poudarja, da se poslanska skupina še ni dokončno opredelila, vendar je pričakovati njihovo podporo. DeSUS-ovi poslanci podpirajo predlog, zaščito vodnih virov pa je na zadnji seji podprl tudi svet stranke. Tudi iz SD so nam sporočili, da podpirajo predlog, ki je po njihovem dobra osnova za nadaljnje delo Ustavne komisije.

Predlog spremembe ustave Novi člen ustave, ki ga predlaga strokovna skupina v sestavi dr. Lojze Ude ,dr. Franc Grad, dr. Rajko Knez, dr. Marko Kambič, dr. Janez Pogorelec, Martin Ivan Rahten in Maja Štefančič, ki jo je imenovala ustavna komisija državnega zbora. 70. člen (pravica do pitne vode) – Vsakdo ima pravico do pitne vode. – Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago. – Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.

Za Janšo zapis »stupiden« predlog

Zapisu so naklonjeni tudi v opozicijski Združeni levici in s pridržkom v Novi Sloveniji. Pri slednji poudarjajo, da so še vedno naklonjeni podeljevanju koncesij, kar pa omenjeni člen omogoča samo v neprofitne namene. Končno mnenje bodo podali, ko bodo videli dokončni predlog zapisa v ustavo. Iz poslanske skupine SDS nam na vprašanje, ali podpirajo zapis, niso odgovorili. Pomenljiv pa je tvit vodje SDS Janeza Janše, ki se je ob omembi zapisa pravice posmehljivo zavzel za »pravico do zdrave pameti in do obrambe pred gnjavažo s stupidnimi predlogi«. Tako pomembno vprašanje, ki bo v prihodnje vplivalo na geostrateške odnose med državami in bo vir velikih dobičkov, torej nekdanji predsednik vlade razglaša za »neumne« predloge. Kljub temu pa bi tudi brez 21 glasov SDS in 5 glasov Nove Slovenije poslanci zbrali dovolj glasov za zapis te pravice v ustavo. Vprašanje pa je, kako se bo na koncu, zaradi pritiska javnosti, odločila poslanska skupina SDS. Kot nam je uspelo izvedeti, je njihov kandidat v strokovni komisiji namreč spremembo ustave podprl.

Zapis samo prvi korak

Poslanec Zajc poudarja, da je opredelitev pravice do pitne vode v ustavi samo prvi korak. Podrobnejša ureditev pa bo sledila v sami zakonodaji. Pritiski, da se bi voda komercializirala, bodo prisotni tudi v prihodnje. Kot pravi Golubović, bo še kako pomembno, da Slovenija zato na tem področju sprejme strategijo upravljanja z vodami. »To je resnično naša priložnost za razvoj in blaginjo ljudi. Imamo dovolj vode za oskrbo prebivalstva in delovanje gospodarstva. Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata. Postavlja se samo vprašanje, ali bo to izvajala država prek svojih podjetij in prihodke vlagala v razvoj in blaginjo ljudi ali zasebna podjetja, katerih cilj je maksimiziranje dobička za svoje lastnike. Na nas je, da se odločimo,« še zaključuje Golubović.