Slovenija

Brez domače paprike?

Breda Dušič Gornik
24. 2. 2016, 22.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Konec lanskega leta, natančneje oktobra, je celi vrsti preparatov, ki jih pri varstvu rastlin uporabljajo zelenjadarji, poteklo dovoljenje za uporabo oziroma registracija.

B. D. G., arhiv DL
Zelenjadarji morajo do konca meseca dobiti pripravke, saj je nova sezona pred vrati.

Kot opozarja Jure Vončina, direktor Kmetijske zadruge Krka, je sektor zelenjadarjev prosil za sestanek Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a do 9. februarja še ni dobil termina. 

»Zadeva je zelo urgentna, ker smo pri določenih kulturah ostali popolnoma brez pripravkov za varstvo rastlin, in če jih ne bomo imeli do konca februarja, bomo v Sloveniji ostali brez domače paprike in še brez kakšnih drugih kultur,« je oster Vončina. Dodaja, da trenutno nimajo na voljo niti enega insekticida za papriko in da bi ga za normalen začetek sezone morali dobiti po pospešenem postopku. 

Zadruga in Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto sta poslala dopis tudi kmetijskemu ministrstvu, v katerem sta obrazložila nevzdržno stanje, navedla, kaj bi pridelovalci nujno potrebovali, priložila seznam preparatov, ki jih uporabljajo v sosednjih državah, in prosila za odobritev fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za uporabo v slovenski pridelavi. 

DRAGA REGISTRACIJA 

Kot pravi Vončina, so zahtevo za ureditev razmer podali že 6. januarja na sestanku zelenjavne verige pri kmetijskem ministru. Podali so tudi zahtevo za ureditev uporabe biološke zaščite (na primer s predatorji), ki pri nas v celoti ni mogoča. Zelenjadarji že dalj časa opozarjajo, da imajo zaradi majhnosti večje težave z varstvom rastlin kot pridelovalci v sosednjih državah. 

Od ministrstva želijo odgovor, kako sredstva registrirati v Sloveniji, kajti dobavitelji niso zainteresirani za registracijo, ker gre za majhen trg in ker je registracija draga. Dobavitelji so že v lanskem letu uvozili manjše količine FFS, ker so vedeli, da se registracije iztečejo. 

 Od ministrstva želijo odgovor, kako sredstva registrirati v Sloveniji, kajti dobavitelji niso zainteresirani. 

»Želimo si, da bi nas o odprodaji zalog in prenehanju registracije sredstev za varstvo rastlin FITO info stran obveščala vsaj pol leta prej. Podjetja naj upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočajo, katerih registriranih pripravkov ne bodo tržila v posameznem letu, da se pridelovalci lahko pripravijo na paralelne uvoze. Ko registracije potečejo, obveščanje ni več tako pomembno,« so zapisali v dopisu ministrstvu, ki sta ga podpisala Vončina in Jože Simončič, direktor KGZS – Zavoda Novo mesto, na pobudo pridelovalcev pa ga je pripravila Natalija Pelko, zavodova specialistka za zelenjadarstvo.

TUJE BREZ OMEJITEV

KZ Krka je sicer največji pridelovalec zelenjave v Sloveniji, saj letno odkupi 3500 ton različne zelenjave. Pridelovalci v okviru zadruge pridelujejo prek 30 vrst vrtnin (paprika, paradižnik, jajčevec, bučke, kumare, zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, koleraba, čebula, česen, korenje, solata, radič, lubenica, kitajsko zelje, fižol, motovilec, rdeča pesa, beluši, por, rukola, peteršilj …), krompir in sadike različnih vrst zelenjave. 

Pridelovalci so zadnjih 15 let uvajali zahtevnejšo in naravi bolj prijazno integrirano varstvo, zato so bili pri uporabi sredstev za varstvo rastlin bolj omejeni kot pridelovalci iz drugih držav Evropske unije. Na slovenski trg pa ves ta čas brez omejitev prihaja zelenjava, ki ustreznih certifikatov sploh nima.