Slovenija

Ustavno sodišče mora odločiti, da je bila ustava kršena

STA
18. 2. 2016, 15.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Iz mnenja generalnega pravobranilca Sodišča EU po oceni odvetnika razlaščencev Mihe Kuniča izhaja, da mora ustavno sodišče odločiti, da je bila s spremembo zakona o bančništvu leta 2013 kršena slovenska ustava. Razlaščenci namreč nimajo možnosti tožbe, ki bi omogočala vsebinsko presojo zakonitosti ukrepov za sanacijo bank.

Arhiv Svet24

Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kunič je po proučitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Nilsa Wahla zapisal, da državi v letu 2013 za izvedbo obsežnih ukrepov za sanacijo bank ni bilo treba spremeniti zakona o bančništvu, saj sporočilo Evropske komisije o državni pomoči bankam v finančni krizi ni zavezujoč pravni vir.

Ob tem je poudaril, da Sodišče EU ne presoja skladnosti zakonodaje z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj sta za to pristojno ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Ne glede na to, pa po njegovem mnenju že iz sklepnih predlogov jasno izhaja, da mora ustavno sodišče v nadaljevanju odločiti, da je bila s spremenjenim zakonom o bančništvu kršena ustava, saj morajo imeti razlaščenci in slovenska sodišča možnost, da se vsebinsko presoja, ali so bili izredni ukrepi Banke Slovenije izvedeni zakonito ali ne, upoštevaje vse zaščite pred posegi v lastninsko pravico. Ti so bili po mnenju VZMD globoko kršeni.

Pri tem se Kunič sklicuje na 347. člen zakona o bančništvu, ki med drugim predvideva, da lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu vloži samo prizadeta banka.

V društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) pa ugotavljajo, da morebitna odločitev ustavnega sodišča, ki bi vodila v razveljavitev noveliranih določil zakona o bančništvu in s tem posledično tudi do razveljavitve izbrisa imetnikov, ne bi imela učinka, da bi bila takrat odobrena državna pomoč bankam nedovoljena.

V tem združenju malih delničarjev zato pozivajo ustavne sodnike, da v najkrajšem možnem času po prejemu končnih odgovorov Sodišča EU nemudoma vsebinsko odločijo o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek vseeno traja že od decembra 2013.

Po podatkih VZMD je škodo zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank, ki so vsebovali tudi razlastitev lastnikov in podrejenih upnikov, v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.

Večinoma razlaščenci oz. stanovski združenji malih delničarjev so zato takoj po izvedenih ukrepih konec leta 2013 vložili zahteve za začasno zadržanje izvajanja te novele. A je ustavno sodišče predlog zavrnilo, češ da bi lahko zadržanje pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike. Nato pa se je pred presojo ustavnosti zakona za pojasnila obrnilo na Sodišče EU.

Generalni pravobranilec Sodišča EU je v danes objavljenih sklepnih predlogih o vprašanjih, ki jih je glede sanacije slovenskih bank naslovilo ustavno sodišče, zapisal, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam niso zavezujoče, obenem pa komisija z njimi tudi ne presega svojih pristojnosti in ne krši načel varstva upravičenih pričakovanj na podlagi prava EU in pravice do zasebne lastnine iz listine EU o temeljnih pravicah.

Vendar pa je po njegovi oceni ustavno sodišče tisto, ki mora presoditi o sorazmernosti in skladnosti na koncu izvedenih ukrepov Slovenije z načelom upravičenih pričakovanj in pravico do zasebne lastnine.

V MDS v primeru končne odločitve sodišč v prid razlaščencem pojasnjujejo, da je denar za morebitno vračilo nastale škode skladno z zakonom o bančništvu vseskozi rezerviran v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev. Nastalo škodo namreč delničarji in upniki v skladu z zakonom terjajo od Banke Slovenije, ki je ukrepe izrekla.