Slovenija

Gašperšič izpostavlja nujnost ustreznih finančnih sredstev za infrastrukturo

STA/J.P.
14. 9. 2015, 13.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes predstavil delo v preteklem letu, za v prihodnje pa med ključnimi nalogami izpostavil zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje cestnega in železniškega omrežja. O obsegu teh sredstev po ministrovih besedah še potekajo usklajevanja z ministrstvom za finance.

STA

Gašperšič je pojasnil, da bodo prioritete projektov na cestni in železniški infrastrukturi opredeljene v operativnem programu, ki bo operacionaliziral strategijo razvoja prometa. "Operativni program, ki bo predvidoma pripravljen do konca leta, bo zastavljen tako, da bi v šestletnem obdobju zdaj kritično stanje skoraj celotnega državnega cestnega omrežja spravili na stanje, ko bi bilo kritičnih le še 50 odstotkov cest," je dejal.

Za dosego tega cilja bo treba po ministrovih besedah zagotoviti ustrezna finančna sredstva, pri čemer je ključno zlasti to, da je obseg teh sredstev, za katerega še tečejo usklajevanja s finančnim ministrstvom, stalen.

Samo za ustrezno investicijsko vzdrževanje državnih cest je po načrtih letno potrebnih približno 200 milijonov evrov, za železniško infrastrukturo pa še približno 100 milijonov evrov letno. Oboje skupaj je torej bistveno več od približno 150 milijonov evrov, kolikor se zbere z letno dajatvijo za uporabo cest.

Med prednostnimi nalogami v prihodnjem obdobju sicer minister izpostavlja tudi iskanje rešitev za drugi tir Koper-Divača in nadaljevanje nadgradnje železniške infrastrukture na vseh koridorskih povezavah (Zidani most-Celje, Maribor-Šentilj, vozlišče Pragersko, izvlečni tir) ter gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, druge cevi predora Karavanke in ključnih odsekov 3. razvojne osi.

Gašperšič v 2016 napoveduje vzpostavitev nacionalnega centra upravljanja prometa, med prioritetnimi projekti pa izpostavlja še integracijo javnega potniškega prometa.

Energetska sanacija stavb, ki je prioritetni vladni projekt, bo v novi finančni perpsktivi dobila še večji zagon, trenutno potekajo dela v zvezi s postavitvijo projektne pisarne, v pripravi pa so tudi študije in izvedbeni dokumenti za nemoten potek projekta. V zaključni fazi je tudi dolgoročna strategija za spodbujanje naložb za prenove stavb, še ta mesec naj bi jo obravnavala vlada. Na podlagi teh dokumentov ministrstvo pripravlja prioritetno listo energetske sanacije stavb ožje vlade, ki se bo izvajala v prihodnjih letih.

Minister je spomnil tudi, da je osnutek energetskega koncepta do konca septembra v javni obravnavi, v obliki resolucije pa naj bi bil v DZ sprejet prihodnje leto.

Gašperšič je na novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade med opravljenim delom sicer izpostavil projekte na prometni infrastrukturi iz pretekle finančne perspektive EU, za katere so za železniško infrastrukturo namenili 2,1 milijarde evrov, od tega samo v letošnjem letu 510 milijonov evrov.

Iz nove finančne perspektive je med drugim spomnil na pridobitev sredstev za izvlečni tir, za katerega je v teku razpis za izbiro izvajalca, in na pridobljena evropska sredstva za nadgradnjo železniškega odseka Poljčane-Slovenska Bistrica.

Izpostavil je tudi povečanje varnosti in izboljšanje pretočnosti na cestni infrastrukturi, izgradnjo novega potniškega terminala na mariborskem letališču in vzpostavitev novih letalskih povezav. Med drugim je spomnil na julijski podpis pogodbe za integriran javni potniški promet in zagotovitev nemotenega izvajanja sistema subvencioniranih prevozov.

Gašperšič je medtem izrazil zaskrbljenost nad prometno varnostjo. Spomnil je, da je agencija za varnost v prometu doslej izvedla številne preventivne akcije, ministrstvo pa prizadevanje za povečanje varnosti še intenzivira in pripravlja nabor ukrepov za večjo varnost v prometu.

S področja energetike je ministrstvo osrednjo pozornost namenjalo ukrepom in programom trajnostne rabe energije. Gašperšič je med drugim spomnil na dokončanih 24 projektov energetske sanacije stavb ter na sanacije, ki so v teku, ter na projekte s področja izrabe lesne biomase. Pozabil ni niti vpeljave energetskih izkaznic in dejal, da je bilo do 1. septembra v register vpisanih dobrih 22.000 izkaznic.