Slovenija

Država ne ve, po kakšni pravni poti naj izvede obljubljeno

Lidija Markelj
26. 8. 2015, 18.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Komunalna ureditev deset hektarov cone, imenovane Gospodarsko tehnološki center (GTC), ki leži ob avtocestnem izvozu pri Dobruški vasi, je že zdavnaj dokončana, a neuporabna.

L. M., arhiv DL

Občina Škocjan je v GTC že lani zgradila čistilno napravo, zemljišča so komunalno opremljena z najsodobnejšo komunalno infrastrukturo – a kljub vsemu cona, namenjena domačim in tujim vlagateljem, ne more zaživeti.

Jože Kapler: "Brez krožišča je cona mrtev kapital. Za cono smo si prizadevali desetletja in pomeni razvojni potencial občine, nova delovna mesta."

MANJKA KROŽIŠČE

Vzrok se skriva v krožišču na državni cesti Dobruška vas—Šentjernej, eden od krakov bi bil namreč tudi varen vstop v omenjeno cono GTC, saj brez primernega cestnega dostopa ne bo nič. Kot pravi sedanji škocjanski župan Jože Kapler, bi parcele že lahko ponudili vlagateljem, a brez krožišča posamezni objekti ne bodo dobili gradbenega dovoljenja. Zato projekt, ki bi mogoče v to dolenjsko občino privabil investitorje in nova delovna mesta, že dolgo stoji.

Krožišče po prepričanju občine ne sme biti njeno breme, temveč ga mora financirati država, kot je bilo obljubljeno. Z Darsom je bilo namreč že pred leti dogovorjeno, da ga zgradi iz naslova odškodnin ob uporabi lokalnih cest za potrebe izgradnje avtoceste, ko so bile mnoge poškodovane.

Čeprav je bil za novo krožišče že pred sedmimi leti položen temeljni kamen (tik pred državnozborskimi volitvami sta ga postavila takratni župan občine Škocjan Anton Zupet in tedanji prometni minister Radovan Žerjav), do realizacije žal ni prišlo. Temeljni kamen pa vsa ta leta sameva.

KDO JE KRIV?

Zapletlo se je s sporazumom med Občino Škocjan, Direkcijo RS za ceste, Darsom kot investitorjem in ministrstvom za promet, ki ga vsi našteti niso podpisali oz. zadnje omenjeni ne. Krovni sporazum je menda bil podpisan. Problem je, ker se je leta 2010 spremenila zakonodaja o gradnji avtocest in Dars lahko po novem gradi le znotraj avtocestnega območja. Omenjeno petkrako krožišče pri GTC pa ne spada sem.
Kot pravi župan, so že neštetokrat odšli na pogovore v Ljubljano, nazadnje konec julija letos, kjer na prometnem ministrstvu pravijo, da ni težava v denarju – gre za okrog 800 tisoč evrov –, težava je le najti pravo pravno podlago, da občini lahko ta denar nakažejo. To sedaj iščejo.

Na ministrstvu pravijo, da ni težava v denarju – gre za okrog 800 tisoč evrov –, težava je le najti pravo pravno podlago.

VSAKIČ OD ZAČETKA

Kot je povedal podžupan Alojz Hočevar, ki je tudi zahajal na te sestanke, je prav tako problematično, da se kar naprej menjavajo vlade in posledično odgovorni ljudje na ministrstvu in direktoratih, tako da so se morali kar naprej pogovarjati od začetka, z novimi sogovorniki, ki zadev niso poznali, spreminja se tudi zakonodaja, kar vse skupaj samo zavlačuje.

A v Škocjanu nočejo čakati v nedogled. Po zadnjem sestanku imajo zagotovila, da naj bi do 30. avgusta izvedeli, ali pravna podlaga za nakazilo denarja je ali je ni. Potem se bodo odločali naprej.
»Brez krožišča je cona mrtev kapital. Za cono smo si prizadevali desetletja in pomeni razvojni potencial občine, nova delovna mesta. Zanjo smo dobili tudi denar iz evropskih strukturnih skladov,« pravi župan Kapler, ki pove še, da občina razmišlja tudi o najemu kredita za krožišče, bo pa seveda po pravni poti denar nato terjala nazaj. Čakanja je enostavno dovolj. Ko se bodo dela začela, bo krožišče narejeno v nekaj mesecih.