Slovenija

Karl, čas je za odhod!

Žiga Kariž, Črt Kaker
24. 7. 2015, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Za Hrvaško je arbitražni sporazum preteklost. Vsi vidni hrvaški politiki, od predsednika vlade Zorana Milanovića do zunanje ministrice Vesne Pusić in nekdanje premierke Jadranke Kosor, so poudarili, da mora Hrvaška odstopiti od arbitraže.

Arhiv Svet24

STA


Prisluškovalna afera
, v katero sta se ujela slovenski sodnik na arbitražnem sodišču Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik, je pokazala na vso bedo in amaterizem slovenske zunanje politike.

Sodeč po tonskih posnetkih, ki so pricurljali v javnost, je Sekolec Drenikovo zalagal z zaupnimi podatki, tudi izjavami in mnenji predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma, ki mu je zagotovil, da so »Slovenci dobili, kar so želeli na morju«.

»Guillaume mi je med odmorom za kavo dejal, da ni treba tako pritiskati nanj. Rekel je: Dobili ste, kar ste hoteli na morju, zato vam ni treba tako pritiskati,« je Drenikovi med drugim povedal Sekolec.

Debakel slovenske politike

Slovensko politiko, s predsednikom vlade na čelu, so Hrvati z objavo tonskih posnetkov Sekolca in Drenikove ujeli povsem nepripravljeno.

Kot nam je omenil naš vir, je objava tonskih posnetkov s strani Hrvaške povsem razumljiva. »Po govoricah, da bo Slovenija iz arbitraže izšla kot zmagovalka, je Hrvaška igrala na karto prisluhov in Slovenijo potisnila v kot,« je bil oster.

STA

Slovenska vlada je presenetljivo hitro priznala poraz. Predsednik vlade je, čeprav je rekel, da se bo vzdržal komentiranja, že včeraj navsezgodaj zjutraj tako Jerneja Sekolca kot Simono Drenik pozval k odstopu.

Kljub temu da predsednik vlade Miro Cerar odstop obeh udeleženih v škandalu očitno vidi kot dejanje očiščenja, pa se lahko vprašamo, ali je razmislil o vseh posledicah tega dejanja. Diplomat in politik Anton Bebler je za Svet24 povedal, da odstop Sekolca in Drenikove hkrati pomeni tudi potrditev pristnosti posnetka.

Tako Hrvaški ne bo treba dokazovati pristnosti objavljenih prisluhov. In tako jim tudi ne bo treba izdati virov. Da so naši sosedi krivi za prisluškovanje, smo takolahko stoodstotno prepričani, a tega najbrž ne bomo mogli nikoli dokazati. Prav tako nikoli ne bomo mogli dokazati, da so Hrvati za posnetke vedeli že prej.

Tak dokaz bi bil pomemben predvsem, če bi želeli terjati odgovornost naših sosedov za nelegalno prisluškovanje in če bi se želelisklicevati na to, da so Hrvati zamudili rok, do katerega bi se lahko pritožili zaradi dvomov o nepristranskosti sodišča.

Anton Bebler je za nas povedal tudi, da bi v primeru, da bi Sekolec in Drenikova zanikala, da so posnetki pristni, težko dokazali njihovo avtentičnost. Da bi se spodbila njihova kredibilnost, bi bilo lahko dovolj, da bi trdili, da so izjave zmontirane in postavljene v drugačen kontekst. A mi smo se odločili za drugo pot. Kot nam je še povedal Bebler, je možno tudi, da je tako hitro priznanje posledica strahu, da bi v javnost prišli še drugi posnetki, ki bi bili za Slovenijo še bolj obremenjujoči.

Krivdo smo nemudoma priznali

In vse kar zmoremo, je izjava predsednika vlade, da nekdo, ki je povezan s hrvaško stranjo, uporablja vohunske metode, da bi vplival na arbitražo. »To se mi zdi nezaslišano,« je še zmogel Cerar dodati v svojem odzivu. Po redni seji vlade smo novinarji zaman čakali informacije o tem, kakšni bodo ukrepi naše vlade za zaščito naših interesov.

Dejstvo pa je, da se bo morala vlada sprijazniti s tem, da po tem, ko smo krivdo priznali, Hrvaške ne bodo doletele nikakršne sankcije. Lahko celo odstopijo od sporazuma, in zgodilo se ne bo nič. Lahko se bomo jezili in pošiljali protestne note, a to je tudi vse. Kot je za nas povedal Anton Bebler: »Hrvati si lahko zelo zadovoljno manejo roke, ker smo jim dali možnost, da odločitve sodišča ne spoštujejo.«

sta

In glede na izjave hrvaške politike se moramo sprijazniti tudi s tem, da je sporazum mrtev. Trditve, da se nič ni spremenilo in da tribunal nemoteno nadaljuje svoje delo, so le pesek v oči. »Bojim se, da je Hrvaška prestopila rubikon in se dokončno odrekla sodišču in sodbi. Če Hrvaška ne želi sprejeti sodbe, je v to ne more nihče prisiliti. Je pa res, da tudi Slovenije nihče ne more prisiliti, da s Hrvaško doseže še en dogovor o meji, ker ni garancij, da bi ji ta ustrezal,« se je na dogajanje odzval Vojko Volk, slovenski veleposlanik na Hrvaškem. Da je abritražni sporazum očitno mrtev, potrjujejo tudi izjave vodilnih hrvaških politikov. »Razmislili bomo o vseh možnostih, ena od njih je tudi odstop od celotnega arbitražnega sporazuma,« je izjavila hrvaška ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. O tem, da bo treba zaščititi hrvaške nacionalne interese, je spregovoril tudi predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović. Mate Granić, nekdanji hrvaški zunanji minister, je bil enako oster: »Če so navedbe iz posnetkov točne, potem se mora Hrvaška umakniti iz arbitraže.«

Kdo so odgovorni?

Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva in častni konzul Hrvaške pri nas, je včeraj poudaril, da se takšne stvari po njegovem dogajajo, problem pa je, ko pricurljajo v javnost. »Te povezave imajo jasno tudi Hrvati, od svojega sodnika in uradnika na zunanjem ministrstvu. To imajo vsi. Ta pogovor ni nič kaj posebnega, posebno je samo to, da ne znajo telefonirati,« je poudaril Dimnik.

Vprašanje pa je, zakaj ne ministrstvu niso svojih predstavnikov obvestili, da lahko pride do prisluhov in da uporaba domačega telefona ni priporočljiva. »Če so tuje obveščevalne agencije pri nas opravljale obveščevalno dejavnost, bi morale naše službe skrbeti za protiobveščevalno dejavnost, torej da poskrbijo za to, da tuje obveščevalne službe do teh podatkov ne pridejo,« je ob tem poudaril Klemen Grošelj, strokovnjak s področja obramboslovja in geopolitike.

Odgovornost za nastalo situacijo, ki bo imela za Slovenijo trajne in očitno nepopravljive posledice, se seveda ne konča pri dveh nespametnih članih naše delegacije, ki ne znata uporabljati telefona, ampak sega mnogo višje. Da so zatajile varnostnoobveščevalne službe, je jasno. Če je Erjavec enkrat že odstopil, zaradi kant za smeti, pa se najbrž zaveda, da je njegova odgovornost tokrat veliko večja. Arbitražni sporazum je daleč največji in najpomembnejši projekt zunanjega ministrstva. Poleg tega bo škandal Sloveniji pustil zunanjepolitični madež, ki se ga bo težko znebila. Erjavec pa se je, čeprav se ne bi smel, z uspehi naše delegacije širokoustil na eni izmed lokalnih televizij, tako da mu nihče pri zdravi pameti ne verjame, da o posnetih pogovorih ni bil obveščen. Njegov položaj ni nič boljši, če o pogovorih dejansko ni vedel nič. Saj bi o tem, kako poteka naša misija v Haagu, moral biti obveščen do potankosti. Del odgovornosti se zagotovo širi tudi v kabinet predsednika vlade, ki se po aferi Vebergate lahko zopet počuti malce izigranega. Veliki fantje so se, kot kaže, zopet igrali za njegovim hrbtom. Tokrat se mora resno zamisliti in se vprašati, kaj počneta njegova svetovalca Janez Lenarčič, ki je pristojen za zunanje in evropske zadeve, ter Franci Povše, ki je pristojen za nacionalno varnost.

Na delu tajne službe?

Torej, kako je mogoče, da se je srbski časnik Kurir, ki je nato posnetek posredoval tudi hrvaškemu časniku Večernji list, dokopal do posnetkov pogovora med slovenskim članom arbitražnega sodišča ter slovensko agentko in uslužbenko zunanjega ministrstva?

Obstaja velika verjetnost, da za prisluhi stoji ena izmed obveščevalnih služb, vprašanje pa ostaja, katera je srbskemu časniku posredovala tonski posnetek. Kot nam je dejal naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan, je v tem primeru lahko šlo za tujega zunanjega izvajalca, saj gre za mednarodno zadevo.

Naš vir je dodal, da so taki prisluhi del vsakdana, a ker se nismo znali zavarovati, smo izpadli popolni amaterji. »Dejstvo je, da je naša obveščevalno-varnostna agencija (Sova, op. p.) tako kadrovsko kot finančno podhranjena. Lahko so samo upali, da taka zadeva ne bo prišla v javnost, ampak je, in za to mora nekdo odgovarjati,« je bil oster naš vir.

Obenem smo poskusili preveriti nekatere govorice, da so tonski posnetki prišli iz Slovenije. A mediji, ki so posnetke objavili, nam svojega vira niso želeli razkriti. Povedali nam niso niti, iz katere države so posnetki prišli, niti v kakšni obliki so jih dobili.

Slovenski veleposlanik ostro

»Hrvaška je ob spoznanju, da bo sodba zanjo neugodna, uporabila skrajne možnosti, izdelke tajnih služb ter prisluhe zaveznikom in mednarodnemu sodišču, z namenom, da razvrednoti delo sodišča in končno sodbo,« se je na aktualni zaplet odzval slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, ki je ocenil tudi položaj, v katerem so se znašli naši medsosedski odnosi: »Če smo bili Slovenci in Hrvati doslej svetal vzor vsem drugim, kako doseči kompromis in skleniti dogovor, smo od včeraj negativen zgled dveh sosed, ki sta reševanje spora o meji vrnili praktično na izhodiščno točko.«