Slovenija

Ne smemo pozabiti na nevarnost potresov pri nas

STA/M.J.
14. 4. 2015, 12.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Potresi se pri nas dogajajo bolj poredko kot nekatere druge naravne nesreče, vendar pa bi bilo narobe, da bi na nevarnost potresa prehitro pozabili, je ob 120. obletnici ljubljanskega potresa povedal direktor urada za seizmologijo in geologijo na Agenciji RS za okolje Andrej Gosar. Slovenija sicer spada med države s srednjo potresno nevarnostjo.

Arhiv Svet24

Uničujoč potres je Ljubljano stresel na velikonočno nedeljo leta 1895, Ljubljančane pa je predramil ob 23.17. Po dosedanjih raziskavah je bilo žarišče potresa severno od Ljubljane, v bližini Vodic. Zaradi njegove moči pa magnitudo ocenjujejo na 6,1 po evropski potresni lestvici.

Kot je povedala seizmologinja Ina Cecić iz agencije, je potres po novih podatkih terjal 21 žrtev, k tem pa je treba dodati še najmanj dva moška, ki sta umrla pri sanaciji ruševin in tri otroke, ki so zaradi hudega mraza v začasnem bivališču v šotoru umrli dva dni po potresu.

Ob potresu se je sicer pokazala velika človeška solidarnost, je dejala Cecićeva. "Razklanost politike, ki se je še do par ur pred potresom delila na slovenski in nemški del, je izginila, gostilničarji so ljudi krepčali z likerji, krznar pa je pomanjkljivo oblečenim meščanom razdelil vse plašče iz svoje delavnice," je še povedala.

Od 1373 zgradb, kolikor jih je bilo takrat v Ljubljani, jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Po besedah Cecićeve je občina sicer hitro po potresu sprejela nov urbanistični načrt. "Odločili so, da morajo biti glavne ulice najmanj 20 metrov široke, manj pomembne 14 metrov, stranske pa 12 metrov, saj se je ravno pri tem potresu pokazal problem, da gasilci s svojimi vozovi niso mogli priti zraven, ker so bile ulice preozke za intervencijo," je pojasnila.

Zaradi ljubljanskega potresa se je pri nas začela razvijati tudi seizmologija. Dunajska akademija je namreč ustanovila Avstrijsko potresno komisijo in v vseh 16 deželah monarhije so pridobili več kot 17.000 opazovalcev, ki so po določenem sistematskem načinu sporočali, kako so čutili potres, je povedala Cecićeva.

Gosar je ob tem izpostavil, da je bil potres obenem tudi priložnost. Pred 120 leti je bila Ljubljana razmeroma majhno mesto z okoli 32.000 prebivalci, po potresu pa je pričela dobivati podobo, kot jo poznamo danes. "Zgodovina se strinja, da je prav potres povzročil, da imamo danes tako lepo mesto," je povedal.

Polona Zupančič iz agencije pa je za konec predstavila oceno potresne nevarnosti in ogroženosti Slovenije. Kot je poudarila, se potresov ne da napovedati v smislu kdaj, kje in kako močan bo potres. Lahko pa povejo, kako pogosto se močni potresi pojavljajo in kaj lahko pričakujemo v močnem potresu.

Slovenija je po besedah Zupančičeve država s srednjo potresno nevarnostjo, najbolj pa so izpostavljena tri območja, in sicer Posočje, Ljubljana z okolico in območje Brežic.

V zadnjih 10 letih so slovenski seizmologi zabeležili okoli 25.000 potresov, ljudje pa so jih zaznali bistveno manj, približno enega na teden, je dejal Gosar.