Novice Svet24

Dodala je, da se zavedajo kompleksnosti sodbe, zato delovni skupini, ki ju je vlada oblikovala za pripravo akcijskega načrta, obsegata vsa ministrstva, sestajata pa se tedensko, da bi pravočasno sprejeli vse potrebno in izvedli sodbo.

Komisija DZ za nadzor javnih financ se je danes na redni seji seznanila z izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić, ki nalaga Sloveniji poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. Predstavniki vlade so jih seznanili z akcijskim načrtom in drugimi podrobnostmi.

Sodinova in visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, ki vodi tudi delovno skupino pravnih strokovnjakov za pripravo akcijskega načrta, sta poslancem podrobneje predstavili vsebino akcijskega načrta za izvršitev sodbe.

Pri tem sta obe zagotovili, da kljub temu, da se Slovenija s sodbo ne strinja in da se ji zdi krivična in nesorazmerna, jo bo država spoštovala in izvršila. Sodinova je še zagotovila, da bodo potrebno zakonodajo pripravili v roku. Odbor ministrov Sveta Evrope, ki spremlja postopke in ustreznost predlogov, ima 12. marca na dnevnem redu tudi slovensko uresničevanje sodbe, a po besedah Sodinove razprava še ni predvidena, kar nakazuje, da je SE zadovoljen z akcijskim načrtom in pojasnili.

Na vprašanje predsednika komisije Andreja Širclja (SDS) o obrestni meri na glavnico, ki je za bivše devizne varčevalce LB Zagreb in LB Sarajevo ocenjena na 257 milijonov evrov, Sodinova ni mogla odgovoriti, saj gre za zapleteno vprašanje. Neodgovorno bi bilo namreč do davkoplačevalcev in varčevalcev, da bi špekulirali o njej, saj jo šele oblikujejo.

Pri tem je izpostavila, da je sodišče v sodbi šestodstotno obrestno mero povzelo napačno, ker gre za prevzeto obrestno mero, ko je Slovenija prevzela jamstvo za poplačilo starih deviznih vlog po teritorialnem načelu. Šlo je za obrestno mero v odnosu med Slovenijo in bankami in ne med bankami in varčevalci. Na to so opozorili tudi v akcijskem načrtu. Opozorili so tudi na spremenjene okoliščine, kot so menjave valut, različne vrste vlog, na dejstvo, da sta bili obe banki nedelujoči in da z LB Ljubljana nista imeli odnosov, je povedala.

Na vprašanja Širclja o realni možnosti, da bi se vprašanje prevzema jamstev nekdanje SFRJ za stare devizne vloge kljub sodbi rešilo tudi v okviru nasledstva, je Polak Petričeva pojasnila, da mednarodnopravna obveznost naslednic po sporazumu o nasledstvu še ostaja, sodišče jo je tudi priznalo, in da ima Slovenija pravico vztrajati, da se izpolni. Glede na to, da države naslednice od leta 2002 niso našle politične volje za nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju in po sodbi Ališić, v kateri je Sloveniji, pa tudi Srbiji naloženo, da plačata tudi devizne vloge varčevalcev v podružnicah izven svojega teritorija, pa se zastavlja vprašanje, ali je to v teh okoliščinah mogoče. Kot je dodala, to vprašanje sicer ostaja na mizi, "realno pa za ta pogajanja v tem trenutku ni pravi čas".

Pojasnila je, da v skladu z zaščito slovenskih interesov poteka na Hrvaškem več sodnih postopkov za izterjavo terjatev LB do hrvaških podjetij, pri čemer bo Slovenija uporabila vsa pravna sredstva. Sedaj je odprtih še 17 tožb, ki pa prehajajo v zaključno fazo, je dodala. Spomnila je tudi, da je na Evropskem sodišču za človekove pravice že odprta tožba LB proti Hrvaški za okoli 50 milijonov evrov, ki jih na Hrvaškem ni mogla izterjati zaradi določenih političnih intervencij. Odločitev pričakujejo v pol leta.

Polak Petričeva je še izpostavila, da je pomembno, da Slovenija striktno in brez zavlačevanja uresniči sodbo in pri tem zaščiti interese Slovenije ter najde tak način izplačila, ki bo finančno vzdržen. "Govorimo o časovnici, o obrestih in vzpostaviti moramo tak verifikacijski mehanizem, ki bo preprečil zlorabe," je dodala ter izpostavila, da ta pilotna sodba izrecno izključuje že poplačane varčevalce, torej tako prenesene devizne vloge na Hrvaškem, kot tudi varčevalce LB Skopje, ki so bili poplačani po teritorialnem načelu.

Predsednik komisije je na koncu seje predlagal sprejem treh sklepov, v katerih bi med drugim pozvali vlado k uresničitvi sodbe na način, da bo čim manj bremenil državni proračun in da vlada preuči možnost, da preko Evropskega sodišča za človekove pravice okrepi aktivnosti za izterjavo terjatev do podjetij na Hrvaškem in BiH ter možnost meddržavne tožbe glede teh vprašanj. Koalicijski člani komisije sklepov niso podprli, saj menijo, kot je dejal poslanec SMC Tilen Božič, da to tematiko že obravnavata dva odbora v DZ in da ni potrebe, da bi jo tudi v okviru komisije. Sklepi tako niso bili sprejeti.