Slovenija

Kdo še lahko študira?

Žiga Kariž
14. 2. 2015, 17.03
Posodobljeno: 13. 2. 2023, 11.03
Deli članek:

Včeraj se je s svojimi možnostmi za nadaljevanje šolanja seznanilo več tisoč učencev in dijakov. O tem, s kakšno izobrazbo se želijo spopasti z izzivi, ki jih prinašajo vse bolj zahtevne razmere na trgu dela, se bodo odločali na podlagi različnih meril. Si danes mladi sploh še lahko privoščijo izobraževanje za poklic, ki jih veseli?

Arhiv Svet24

Kako bo potekal vpis?

Prijavnico za vpis v srednjo šolo je treba oddati najpozneje do 3. aprila. Do 9. aprila bo ministrstvo na spletu objavilo, koliko prijav je posamezni srednješolski program prejel, in do 24. aprila bo prijavo mogoče prenesti na drugo šolo. Do 29. maja bo znano, katere šole bodo vpis omejile.

Osnovno šolo letos končuje 17.971 učencev. Skrbi, da ne bi imeli kje nadaljevati šolanja, nimajo. Čaka jih namreč kar 23.648 vpisnih mest v srednješolskih programih. Največ vpisnih mest je na voljo v srednješolskem strokovnem izobraževanju (9304), sledijo gimnazijski programi (7266), za srednje poklicno izobraževanje je na voljo 6454, za nižje poklicno izobraževanje pa 624 mest. Za dijake, ki se bodo odločili za visokošolski študij, je na voljo skoraj 15.000 vpisnih mest na različnih visokošolskih zavodih.

A kako se odločiti? Najlepše in za vsakega mladega človeka zaželeno je, da se izobrazi za poklic, ki ga bo veselil. A gospodarska kriza in razmere na trgu dela, kjer za slabih 1000 delovnih mest konkurira več kot 124.000 iskalcev zaposlitve, so v ospredje postavile številne druge dejavnike: kako hitro po koncu izobraževanja lahko dobimo delo, kako varna bo oblika zaposlitve, ki jo lahko dobimo, višina plače in še marsikaj drugega.

Če si ogledamo, po čem najbolj povprašujejo slovenski delodajalci, lahko ugotovimo, da so bili leta 2014 najbolj iskani delavci v transportu, nabavi in logistiki. Iskali so tudi delavce v proizvodnji in trgovce. Iskalci zaposlitve s področja informacijskih tehnologij prav tako nimajo nikakršnih težav pri iskanju zaposlitve. Iščejo strojne inženirje in strokovnjake s področja naravoslovnih znanosti. V celotni EU je trenutno 1,3 milijona prostih delovnih mest, od tega več kot 400.000 v Nemčiji in več kot 100.000 v Veliki Britaniji. Najbolj so iskani sistemski inženirji in programerji, kuharji, vodje strežbe, natakarji, strojni inženirji in prodajalci.

Dober pokazatelj tega, kaj potrebujejo delodajalci, so tudi kadrovske štipendije. 118 so jih za naslednje šolsko leto razpisali delodajalci. Največ potreb po kadrovskih štipendijah so oddali za področja naravoslovja in tehnike. Izpostavljajo predvsem strojništvo, elektrotehniko in mehatroniko, štipendije pa so razpisali tudi za druga področja, na primer ekonomijo. Med najbolj iskanimi poklici so diplomirani inženir strojništva (tako na univerzitetni kot visokošolski stopnji), strojni tehnik in oblikovalec kovin – orodjar.

Tiste, ki gledajo na to, koliko bodo po končanem šolanju lahko zaslužili, bo zagotovo zanimal podatek, v kateri dejavnosti v Sloveniji so plače najvišje. Največje zaslužke imajo delavci, zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z električno energijo, plinom in paro, ki v povprečju zaslužijo nekaj več kot 1500 evrov mesečno, sledijo zaposleni v finančnem in zavarovalniškem sektorju s 1406 evrov neto plače, na tretjem mestu lestvice najbolj plačanih so sicer zaposleni v rudarstvu, a dela v tem sektorju že več let praktično ni več. Najslabše se godi gradbincem in gostincem, ki komajda dosegajo minimalno plačo. Če si za primerjavo ogledamo še najbolj plačane poklice čez lužo, bomo ugotovili veliko razliko. Po podatkih revije Forbes so tam na prvih mestih izključno poklic, povezani z zdravstvom: kirurg, zdravnik splošne prakse, psihiater, ortodont, zobozdravnik in lekarnar, sledijo pa jim naftni inženir, kontrolor poletov in odvetnik.

Tisti, ki jih zanima, kateri poklici se bodo ohranili na dolgi rok oziroma pri nas veljajo za poklice prihodnosti, lahko podatke dobijo iz brošure, ki jo je izdal zavod za zaposlovanje. Iz njihovih podatkov sledi, da se za prihodnost ni bati analitikom trga, gradbenim inženirjem, medicinskim sestram, računovodjem, računalniškim sistemskim inženirjem, svetovalcem za osebne finance, zdravnikom in zobozdravnikom.