Slovenija

Ustavno sodišče priznava, da sodstvo doživlja upravičene, a kdaj tudi neupravičene kritike

STA
18. 12. 2014, 15.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Sodstvo v zadnjem času doživlja upravičene pa tudi neupravičene ter posplošene in neargumentirane kritike, je na današnji slovesnost ustavnega sodišča ob dnevu ustavnosti poudaril predsednik ustavnega sodišče Miroslav Mozetič. V ta namen je poudaril letošnje dosežke sodišča, ki je ob 1210 letos prejetih zadevah rešilo 1180 zadev.

STA

Nerešenih zadev iz prejšnjih let ostaja 913, sicer pa so ustavni sodniki letos v največji meri reševali ustavne pritožbe, sledijo pobude za oceno ustavnosti. Letos so se sodniki ukvarjali s široko paleto vprašanj, od davka na nepremičnine do razpisa volitev v državni zbor, je našteval. Nobene odločitve pa ni sprejel posamezni ustavni sodnik, zato sta morebitna arbitrarnost in pristranskost posameznega sodnika izključeni, je dejal Mozetič.

Ob tem zagotavlja, da ustavni sodniki svojo nalogo opravljajo strokovno in pošteno ter iščejo ustavnopravne in pravične rešitve. Pri svojem delu namreč izhajajo iz temeljnega izhodišča naše ustave, človekovega dostojanstva.

Letos dan ustavnosti praznujemo kot opomin na zavezo, ki smo jih sprejeli z ustavo, z namenom zagotovitve svobode in pravične družbe, je nadaljeval. Najbrž je vedno mogoče biti boljši, je razmišljal, a ustavno sodišče je po njegovih besedah v kar največji meri izpolnilo svojo nalogo kot varuha temeljnih pravic in svoboščin.

Kot slavnostni govornik je danes nastopil predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Dean Spielmann, ki je vabilo, kot je dejal v nagovoru v francoščini, sprejel z velikim veseljem.

Po njegovem ustavno sodstvo igra ključno vlogo v mehanizmu Evropske konvencije o človekovih pravicah, prepričan pa je, da bo ta vloga postajala tudi vedno bolj pomembna.

V zvezi s tem je izpostavil odnos ustavnega sodišča z državljani. Kadar je pravno sredstvo za odpravo kršitev človekovih pravic mogoče vložiti na ustavno sodišče in če je to učinkovito, so človekove pravice s tem bolje varovane. "Tako je v Sloveniji in tega se lahko le veselim," je dejal. Po njegovem je treba dati prednost neposrednemu dostopu državljanov do ustavnih sodišč. Če imajo namreč državljani možnost svojo zadevo predložiti svojemu nacionalnemu ustavnemu sodišču, to pomembno olajša vlogo strasbourškega sodišča.

Spielmann je spomnil tudi, da se bodo odnosi med ustavnimi sodišči in Evropskim sodiščem za človekove pravice še poglobili. Po ratifikaciji Protokola številka 16 bodo namreč ustavna sodišča držav, ki so protokol ratificirala, evropsko sodišče prosila za svetovalno mnenje o načelnih vprašanjih razlage ali uporabe pravic in svoboščin, ki jih določa konvencija o človekovih pravicah.

Spielmann bo po slovesnosti na ustavnem sodišču obiskal še pravosodno ministrstvu, kjer ga bo sprejel minister Goran Klemenčič. Predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice bo spremljal slovenski sodnik na tem sodišču Boštjan M. Zupančič.

Na današnji slovesnosti na ustavnem sodišču se je zbral slovenski pravosodni vrh, nekdanji ustavni sodniki, predsednik državnega zbora Milan Brglez, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa tudi predstavniki največjih verskih skupnosti.