Slovenija

Tržič uspešno skrbi za poplavno varnost

P. Š.
30. 10. 2014, 20.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Ob večjih povodnjih se tudi v občini Tržič srečujejo s poplavami. Zadnje jih sicer niso tako prizadele kot Poljansko dolino, kljub temu pa so povzročile manjšo škodo.

PGD Tržič/Facebook

Ura resnice je bila v Tržiču leta 2005, ko so narasli in deroči vodotoki povzročili za več kot 2,500.000 evrov škode. Takrat so se dogovorili z državo, da bodo skupaj pristopili k sanaciji, in kot je za Svet24 povedal tržiški župan Borut Sajovic, jim je to uspelo.

PGD Tržič/Facebook

Izpostavil je, da so v tem času očistili vse vodotoke, ki običajno poplavljajo, zgradili pa so tudi infrastrukturo, ki preprečuje, da bi znova poplavljali. »Letošnja največja tržiška pridobitev v smislu večje varnosti, ureditev Gebnovega potoka, je tudi posledica dobrega sodelovanja med državo, občino in tam živečimi krajani. Za poplavno varnost smo soodgovorni vsi, ob vodotokih drugega reda pa še posebej lastniki priobalnega pasu. Voda potrebuje prostor, zato brežina ni in ne sme biti priročno odlagališče,« opozarja Sajovic. Po njegovih besedah se vse prepogosto dogaja, da ljudje gradbeni material, smeti ali les odlagajo ob vodotoke ali celo v struge hudournikov. Prav zaradi tega še vedno prihaja do poplav.

»Država je preveč mačehovska. Namesto da bi poskrbela za obnovo vodotokov in njihovo redno vzdrževanje, le gasi požare po poplavah.« Borut Sajovic, župan Tržiča

Župan nam je še povedal, da po navadi največ škode povzročijo lokalna neurja. Letos je bilo tako največ škode na Zeleniškem potoku nad Ljubeljem, ki zdaj ogroža vodni rezervoar za tamkajšnje naselje. Škodo ocenjujejo jo na 100.000 evrov. Kot je dejal Sajovic, so se prejšnji teden na Agenciji Republike Slovenije za okolje dogovorili, da bodo v začetku prihodnjega leta pristopili k sanaciji. Polovico sredstev bo prispevala država, polovico pa občina.

Mediaspeed

Je pa ob tem Sajovic poudaril, da država premalo poskrbi za naše vodotoke in njihovo urejenost. »Država je preveč mačehovska. Namesto da bi poskrbela za obnovo vodotokov in njihovo redno vzdrževanje, le gasi požare po poplavah. In to jo drago stane. Naj kot primer povem, da bi obnova in ureditev nekega vodotoka zdaj stali 10.000 evrov, po prvem neurju 15.000 evrov, po drugem pa že 20.000 evrov,« je opozoril.