Slovenija

Papež za novega ljubljanskega nadškofa metropolita imenoval Staneta Zoreta

STA/J.P.
4. 10. 2014, 12.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Papež Frančišek je za novega ljubljanskega nadškofa imenoval vodjo slovenskih frančiškanov Staneta Zoreta. S tem se je končalo več kot leto dni dolgo obdobje, ko je bila po odstopu Antona Stresa ljubljanska nadškofija brez nadškofa.

STA
Od države 36. ljubljanski škof pričakuje, da bo Cerkev sprejemala kot partnerja v pogovorih in da bodo v medsebojnih pogovorih vedno ostali spoštljivi.

Pater Stane Zore je provincial Slovenske frančiškanske province sv. Križa od aprila 2010 (drugi mandat) in predsednik Konference redovnih ustanov v Sloveniji. V času, ko je nadškofija čakala za nadškofa, so ga omenjali kot enega od možnih kandidatov za vodenje nadškofije.

Novico o papeževem imenovanju Zoreta za nadškofa na današnji praznik sv. Frančiška je Sloveniji sporočil apostolski nuncij Juliusz Janusz. Sveti sedež je to informacijo okoli 12. ure objavil tudi na svoji spletni strani, je povedal generalni tajnik Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec.

Ljubljanska nadškofija je tako na novega nadškofa, ki je hkrati tudi metropolit, čakala dobrih 14 mesecev, kar po mnenju poznavalcev ni nenavadno, še posebej ne v razmerah, v katerih se je znašla mariborska nadškofija, z njo pa celotna Cerkev v Sloveniji. Da je papež Janez Pavel II. namesto Franca Rodeta leta 2004 imenoval novega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana je denimo minilo osem mesecev. Je pa na drugi strani minil zgolj mesec dni, ko je papež Benedikt XVI. po odstopu mariborskega nadškofa Franca Krambergerja za njegovega naslednika imenoval Turnška.

Novoimenovanemu nadškofu je zjutraj že čestital predsednik SŠK in dosedanji apostolski administrator Andrej Glavan. V pismu, ki ga je poslal iz Rima, kjer se udeležuje sinode o družini, je izrazil svoje veselje, da bo ljubljanska nadškofija in cerkvena pokrajina dobila novega pastirja, pri tem mu bodo koristile bogate izkušnje, ki si jih je pridobil kot provincial in predsednik omenjene konference.

"Prepričan sem, da si boste s številnimi duhovniki, redovniki, redovnicami in laiki znali medsebojno prisluhniti in da boste z veseljem in modrostjo usmerjali skupne napore za življenje po Jezusovem evangeliju," je Glavan zapisal v pismu Zoretu.

Vso ljubljansko nadškofijo in metropolijo Glavan vabi, da novega nadškofa podprejo z vztrajno molitvijo. Glavan je v imenu vseh članov SŠK Zoretu tudi čestital in izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali.

Strehovec je na novinarski konferenci še dejal, da je imenovanje patra Staneta Zoreta za novega nadškofa lepo presenečenje tako zanj kot tudi za vso našo slovensko Cerkev, zato je že danes napovedal, da bo imel Zore prihodnji petek novinarsko konferenco, na kateri bo na voljo za vsa vprašanja medijev. Datum njegovega posvečenja še ni določen, v ljubljanski nadškofiji pa bodo v kratkem oblikovali odbor za pripravo posvečenja.

Imenovanju novega nadškofa namreč sledi umestitev, ki običajno poteka v stolnici nadškofije. Po prebrani papeževi buli o imenovanju novega nadškofa umesti apostolski nuncij. Nadškof prejme palico, znamenje škofovske službe, sede na škofovski sedež, nato pa vodi evharistično bogoslužje, pri katerem sodelujejo škofje, duhovniki in verniki iz domovine in tujine. Običajno so navzoči tudi predstavniki civilne oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja.

Tri mesece po prevzemu škofije je metropolit dolžan papeža prositi tudi za palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Gre za ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi.

Ljubljanska nadškofija je bila brez nadškofa od konca julija lani, ko je papež Frančišek sprejel odpoved službi takratnega nadškofa Antona Stresa in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška. V vmesnem obdobju je ljubljansko nadškofijo vodil apostolski administrator in novomeški škof Andrej Glavan.

Prejšnji ljubljanski nadškof Anton Stres je z vrha nadškofije odšel julija lani, istočasno z odhodom Marjana Turnška z mesta nadškofa mariborske nadškofije, in sicer potem, ko je papež Frančišek sprejel njuni odpovedi službi. K odpovedi ju je pozval sam papež, poziv pa naj bi bil povezan z njuno vlogo pri tveganih poslovnih odločitvah, ki so pripeljale do finančnega zloma mariborske nadškofije.