Slovenija

Bo Katica ostala brez strehe nad glavo?

Žiga Kariž
2. 6. 2014, 20.06
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Katica v pozni jeseni svojega življenja in s hudo načetim zdravjem živi v hudi negotovosti. Ne ve, kdo je v resnici lastnik njenega stanovanja in kdaj se ji lahko pripeti, da jo bodo vrgli na cesto. Odgovore in rešitve išče pri birokratih, ki pa zanjo nimajo posluha. In njena zgodba ni edina.

Žiga Kariž

Katica živi v enem izmed blokov, ki je bil zgrajen v času komunizma iz prispevkov, ki so jih plačevali vsi zaposleni. Medtem ko so bila vsa stanovanja leta 1991 privatizirana po znamenitem Jazbinškovem zakonu, je status hišniških stanovanj do danes v veliki meri ostal nedorečen. Hišniška stanovanja so v času naše bivše države dali v uporabo ljudem, ki so skrbeli za skupne prostore v večstanovanjskih stavbah. Zanje praviloma niso plačevali najemnine, saj so jo stanovalci oddelali.

V večini primerov se hišniška stanovanja obravnavajo kot skupni prostori, tako da se je lastnina razdelila med vse lastnike stanovanj v večstanovanjski stavbi, kjer so.

A ker niso plačevali najemnine, jih je privatizacijski zakon iz leta 1991 izvzel oziroma njihove pravice izenačil s pravicami bivših imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih. Kot so nam pojasnili na Stanovanjskem skladu MOL (JSS MOL), so od takrat nekateri hišniki pravico do odkupa stanovanj, ki jih zasedajo, uveljavljali po sodni poti, drugi uporabniki pa so sklenili najemne pogodbe z lastniki stanovanj ter tako uredili svoj status bivanja v omenjenih stanovanjih. A ogromno jih statusa še vedno ni uspelo urediti. Koliko jih je, na stanovanjskem skladu ne vedo, ker nimajo pravne osnove, da bi take podatke zbirali. Naša sogovornica pravi, da jih je več kot sto. »Nekateri so med čakanjem, da bi stanovanja, v katerih so živeli desetletja, postala tudi njihov dom, že umrli, drugi, kot kaže, še bomo,« pravi Katica.

»Leta 2011 je že kazalo, da se bodo zadeve končno uredile, nato pa je zaradi varčevanja prišel zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in ureditev, ki smo jo toliko časa čakali, so izbrisali iz zakona in spet smo prepuščeni sami sebi,« pravi Katica.

V večini primerov se hišniška stanovanja obravnavajo kot skupni prostori, tako da se je lastnina razdelila med vse lastnike stanovanj v večstanovanjski stavbi, kjer so. A Katica nam pokaže strokovno mnenje, ki ga je izdelal pravni inštitut iz Maribora, v katerem je zapisano, da če v kupoprodajni pogodbi ne piše, da je kupec stanovanja s stanovanjem kupil tudi pripadajoči delež hišniškega stanovanja, tega ne more zahtevati oziroma se v zemljiško knjigo vpisati kot lastnik.

Če bo zakonodaja ostala taka, kot je zdaj, se bodo torej kot lastniki stanovanja, v katerem biva že desetletja, v zemljiško knjigo vpisali njeni sosedje. 

Kot nam pove Katica, imajo tovrsten zapis na pogodbah le stanovalci, ki so stanovanja kupili ob izgradnji bloka, a ti so v manjšini. Večina stanovalcev, ki je do lastništva stanovanj prišla po Jazbinškovem zakonu, v pogodbah o nakupu stanovanja nima zapisano, da so plačali tudi del hišniškega stanovanja. Kdo je torej lastnik tega preostalega deleža in s kom naj se Katica dogovarja o odkupu oziroma o višini in trajanju najema?

Na JSS MOL njen primer poznajo, saj se je gospa Katica nanje obrnila z željo, da bi stanovanje odkupila, a so jo zavrnili z obrazložitvijo, da na naslovu, na katerem je njeno stanovanje, JSS MOL nima nobene lastnine.

Če bo zakonodaja ostala taka, kot je zdaj, se bodo torej kot lastniki stanovanja, v katerem biva že desetletja, v zemljiško knjigo vpisali njeni sosedje. Na to, kaj bodo s stanovanjem storili, ne bo imela nobenega vpliva.

Na JSS MOL za rešitev njenih težav predlagajo, da se prijavi na razpis za neprofitna stanovanja oziroma naj se prijavlja toliko časa, dokler ne bo uspela.