Slovenija

Ob srečanju s kačo po nasvet in pomoč na Kačofon

STA/M.J.
1. 6. 2014, 09.29
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so tri strupenjače. Vse domorodne kače v Sloveniji so zavarovane in jih je zato prepovedano ubijati ali zadrževati v ujetništvu. Ob srečanju s kačo v naravi je najbolje, da ji omogočimo oditi, če nas preseneti v hiši, pa so za nasvet ali intervencijo na voljo sodelavci Kačofona.

geopark.si

Kačofon, ki deluje na telefonski številki 040 322 449, je pred nekaj leti zasnovalo društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Societas herpetologica slovenica.

Kot je povedal eden od vodij Kačofona Griša Planinc, so lani prejeli 300 klicev in elektronskih sporočil. Večino primerov poskušajo rešiti z dajanjem nasvetov po telefonu, opravijo pa tudi nekaj intervencij. Kot pravi Planinc, so namreč omejeni s finančnimi sredstvi.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so strupene modras, laški gad in navadni gad. Strupenjače, kot jih imenujemo, prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem repu, večinoma pa tudi po značilnem cikcak vzorcu na hrbtu. Najpogostejši in največji je modras, ki ga prepoznamo tudi po rožičku na koncu gobca, razširjen pa je po vsej Sloveniji. Laški gad je omejen na območju ob Soči, navadni gad pa je praviloma omejen na visokogorje oz. na nadmorsko višino, višjo od 800 metrov, nižje ga najdemo izjemoma.

Vse domorodne vrste kač v Sloveniji so po zakonu zavarovane, kar pomeni, da jih je prepovedano ubijati, loviti, zadrževati v ujetništvu, jih prodajati ali uničevati njihove življenjske prostore. V herpetološkem društvu, kjer si po Planinčevih besedah prizadevajo predvsem za osveščanje in izobraževanje ljudi, svetujejo, da kačo ob srečanju v naravi pustimo pri miru, se umaknemo in ji omogočimo prostor za pobeg.

Če pa nas kača preseneti v hiši, je pomembno, da kačo spremljamo in čim bolj omejimo, denimo s škatlo, ki jo obtežimo. Nato je treba kačo previdno odstraniti iz bivališča in spustiti na primerno mesto, v pomoč z nasveti ali intervencijo pa so na voljo sodelavci Kačofona.

Kača pa lahko tudi ugrizne. Ugriz nestrupene kače povzroči ponavadi majhne plitke rane in praviloma ne povzroča težav. Več jih lahko povzroči ugriz strupenjače, saj pri ugrizu skozi dva votla zoba v žrtev spusti strup, mesto ugriza oteče, pojavijo se lahko vročina, omotica in slabost, zato mora prizadetega k zdravniku spremljati še nekdo.

V Sloveniji po besedah Griše Planinca ne pomnimo smrtnega primera, pred leti je bil odmeven smrtni primer dojenčka na Hrvaškem. Se pa vsako leto v Sloveniji zgodi več primerov ugrizov strupenjač, do katerega velikokrat pride, ker ljudje niso pozorni na to, kam sežejo z roko. Pred ugrizom kače pa sicer ljudi pri gibanju v naravi lahko obvaruje primerna obutev.

Medtem ko nekateri menijo, da je letos v naravi več kač, pa poznavalec razmer Planinc pravi, da podobna mnenja sliši skorajda vsako leto. Kot je dejal, je kje lokalno lahko več kač, je pa treba vedeti, da če ljudje srečujejo odrasle, večje kače, so to že stare kače. Letos bi lahko bilo glede na blago zimo kvečjemu več podmladka, ki pa se bo izlegal šele avgusta in septembra.