Slovenija

Bo levico pokopal spor med Jankovićem in Alenko?

Črt Kaker
22. 5. 2014, 18.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Če je desnica izjemno trdna in homogena, kar zadeva politične stranke, je povsem drugačna zgodba na levici. V zadnjih dvajsetih letih je na levici nastala kopica novih strank, a večina jih je propadla. Se taka črna usoda obeta tudi novim strankam pod vodstvom Alenke Bratušek, Igorja Šoltesa in Mira Cerarja?

Reuters

Novima strankama, ki smo ju dobili pred zadnjimi volitvami v državni zbor leta 2011, je dodobra uspelo premešati štrene na domači politični sceni, saj je Pozitiva Slovenija takrat celo zmagala. Veliki met je tisto jesen uspel tudi Gregorju Virantu, ki je z Državljansko listo uspel prepričati tudi zajeten kup volivcev. A njihova zgodba o uspehu je bila kratka. Virantovi Državljanski listi je po vrsti afer podpora tako močno upadla, da politični analitiki ne verjamejo v njen vnovičen preboj v državni zbor. Pozitivno Slovenijo pa je po drugi strani pokopal spor med idejnim vodjo stranke Zoranom Jankovićem in Alenko Bratušek.

Takoj po kongresu Pozitivne Slovenije so se začele pojavljati špekulacije o tem, da bo Bratuškova, ki je v očeh volivcev postala žrtev politične spletke in Jankovićevih avtobusov, ustanovila svojo stranko. In res jo bo. Včeraj je namreč sporočila, da je uspela zbrati potrebnih 200 podpisov, in napovedala, da bo ustanovni kongres stranke v soboto, 31. maja, v Ljubljani. Ime nove stranke, s katero se namerava aktualna premierka, ki opravlja tekoče posle, pomeriti na predčasnih volitvah, ki utegnejo biti že julija, še ni znano, zavzemali pa naj bi se za socialno-liberalen tip stranke. Bratuškova je sicer v torek na facebooku na vprašanje, kako se bo imenovala njena stranka, odgovorila: »Zavezništvo Alenke Bratušek bo združevalo vse, ki verjamejo, da je Slovenija lahko gospodarsko uspešna in še vedno socialna država.« Politični analitiki ob tem poudarjajo, da ima Bratuškova v rokavu še kar nekaj kart. Če ji na volitvah ne bo uspelo zasesti premierskega stolčka, naj bi si za cilj postavila mesto evropske komisarke. Zdajšnji komisiji mandat poteče oktobra, slovenskega člana komisije pa bo predlagala zdajšnja vlada, ki opravlja tekoče posle. Alenka naj bi že začela obiskovati tečaj angleškega jezika, da bi izpopolnila svoje znanje jezika in obogatila besedni zaklad. Edini iz zdajšnje koalicije, ki bi lahko bil proti temu, da bi Alenka Bratušek postala evropska komisarka, je Gregor Virant, ki naj bi po naših informacijah že dlje časa lobiral za evropski stolček. Približno 30.000 evrov bruto, kolikor znaša plača komisarja, je še kako mamljivih.

Po evropskih volitvah, ki pa nikoli do zdaj niso bile dovolj oprijemljiv kazalec podpore političnim strankam v Sloveniji, bosta luč sveta poleg Bratuškove ugledali še dve stranki. To sta stranki Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika Računskega sodišča, in uglednega pravnika Mira Cerarja. S tremi novimi strankami, ki so na obzorju, se bo slovenska levica samo še bolj razdrobila. Če imamo na desnici tri dokaj močne stranke z močnim volilnim bazenom, je na levici ravno nasprotno. Zato politični analitiki poudarjajo povezovanje kot edini način za preživetje, tudi javnomnenjske ankete dajejo največ možnosti ravno tistim levim strankam, ki se bodo povezale in skupaj nastopile na prihajajočih predčasnih volitvah. Usodo o uspehu oziroma neuspehu imajo zdaj v rokah Alenka, Miro in Igor. Njihova verjetna predvolilna koalicija bi lahko močno ogrozila Janeza Janšo in njegovo SDS, ki ji po zdajšnjih raziskavah zaupa največ slovenskih volivcev. Zadnjo besedo pa bodo, kot vedno do zdaj, imeli tisti, ki se bodo volitev udeležili.