Slovenija

Število evropskih volivcev raste, udeležba na volitvah upada

Maja Cerkovnik
12. 4. 2014, 17.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Evropska unija se je od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979 razširila z devet na 28 članic, močno so se okrepile tudi pristojnosti edine neposredno voljene evropske institucije. Kljub temu pa je med državljani unije vse manj zanimanja za evropske volitve.

Dolenjski list

Udeležba na zadnjih volitvah leta 2009 je bila rekordno nizka, le okoli 43-odstotna. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so volitve v Belgiji, Luksemburgu, Grčiji, na Malti in Cipru obvezne. Alarmantno nizka je bila udeležba v novih članicah. Najnižja je bila na Slovaškem, le 19,64-odstotna. Med članicami unije z zelo nizko udeležbo na evropskih volitvah je tudi Slovenija, kjer so volitve v Evropski parlament potekale leta 2004 in 2009. Prvič je bila udeležba 28,35-odstotna, drugič je na volišča prišlo 28,33 odstotka ljudi.

Udeležba na volitvah upada zaradi gospodarske in finančne krize

Na prvih neposrednih volitvah leta 1979 je bila udeležba na ravni EU 61,99-odstotna, na drugih leta 1984 58,98-odstotna, na tretjih leta 1989 58,41-odstotna, na četrtih leta 1994 56,67-odstotna, na petih leta 1999 49,51-odstotna, leta 2004 pa 45,47-odstotna. Po mnenju profesorja na FDV Draga Zajca udeležba na evropskih volitvah upada zaradi gospodarske in finančne krize, ki sta ljudi udarili po žepu in povečali razlike. Znižuje se raven človekovih pravic in povečujeta nestrpnost ter evroskepticizem. "Ljudje v EU ne vidijo nekoga, ki bi jih bolje zaščitil, občutijo bolj pritiske in razne negativne učinke, tudi grožnje sankcij," je poudaril Zajc za STA.

Zanimanje volivcev pada, vpliv parlamenta raste

Borno zanimanje javnosti za evropske volitve je še posebej problematično v luči dejstva, da politični vpliv parlamenta raste. Tudi najnovejša, lizbonska pogodba je občutno okrepila njegovo vlogo pri odločanju v uniji. Tako je Evropski parlament skupaj s Svetom EU sozakonodajalec pri sprejemanju evropskih direktiv in uredb. Zajc ocenjuje, da se krepitev vloge parlamenta, ki je zelo pomembna, na volilni udeležbi še ne pozna, ker se bodo njeni učinki šele pokazali. "Ne gre pozabiti, da se krepi tudi vloga Evropske komisije nasproti državam, ko gre za kontrolo sestavljanja proračunov, kar ni nujno simpatično," pa Zajc opozarja na še en dejavnik, ki lahko vpliva na zanimanje volivcev za evropske volitve.

Volitve najmanj zanimajo prebivalce novih članic

Glede na udeležbo evropske volitve najmanj zanimajo prebivalce novih članic. Po Zajčevem mnenju v novih članicah EU ljudje premalo poznajo samo strukturo institucij in način odločanja. Kot je pojasnil, ne poznajo mehanizmov, preko katerih nacionalni parlament in vlada vendarle sodelujeta pri sprejemanju odločitev, ki veljajo za 500 milijonov ljudi. Zajc je ob tem menil, da so razmere glede poznavanja načina odločanja v Sloveniji že nekoliko boljše kot v ostalih novih članicah unije. "Vendar je odločanje o zadevah EU preveč zaprto v odbor za zadeve EU državnega zbora, sam DZ skorajda le enkrat letno razpravlja o njih," je dodal.

Evropski parlament nagovarja volilce

Evropski parlament skuša zanimanje za volitve povečati tudi z uradno kampanjo pred volitvami, ki se je začela 10. septembra lani in bo potekala, dokler parlament ne bo izvolil novega predsednika Evropske komisije. Parlament bo za kampanjo odštel 16 milijonov evrov. Logotip s sloganom UKREPAJ. SODELUJ. VPLIVAJ. poudarja, da lahko volivci EU z glasovanjem na volitvah odločajo o prihodnosti Evrope. Projekcij volilne udeležbe na majskih volitvah v Evropskem parlamentu še nimajo. Kot je povedal direktor direktorata za medije in tiskovni predstavnik parlamenta Jaume Duch, sicer pričakujejo, da bo letošnja volilna udeležba višja kot leta 2009, ker je tokrat v igri več političnih elementov. Kot je Duch pojasnil novinarjem na nedavnem seminarju v Bruslju, gre na tokratnih volitvah tudi za položaj predsednika Evropske komisije ter povezavo med volitvami v parlament in sestavo komisije, kar je podobno kot v državah članicah. Izpostavil je tudi, da je Evropski parlament zdaj pomembnejši kot kdajkoli prej. Poleg tega so Evropejci po njegovih besedah v gospodarski krizi, ki unijo pretresa v zadnjih letih, ugotovili, da evropske institucije sprejemajo pomembne odločitve, ki zelo vplivajo na njihovo življenje. "To jih bo dodatno motiviralo, da gredo na volišča," je prepričan tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta.